Kardinal Franc Rode je v nagovoru med drugim izrazil zaskrbljenost zaradi sekularizacije slovenske družbe, upadanja števila krstov in duhovniških poklicev, pa tudi zaradi "trdovratnega sovraštva do Cerkve in vernikov".

"A pri nas je nekaj posebnega, česar drugod ne zasledimo: trdovratno sovraštvo do Cerkve in do vernikov, ki ga je pol stoletja podpihovala partija in se izraža zlasti v nekaterih medijih. Kot je nedavno dejal eden naših škofov: "Tako negativnega odnosa do Cerkve, kot je pri nas, ni skoraj nikjer v Evropi." Priča smo sistematičnemu negativnemu prikazovanju Cerkve. In to vpliva na ljudi, ki se tudi zaradi tega težje odločajo za prejem zakramentov in za verouk," je pojasnil Rode.

"Drugi značilen slovenski problem je šola, ki dejansko vodi mlade v brezbrižnost, če ne v ateizem. Naša šola je ena redkih, ki odstopa od standardov večine evropskih držav in otrokom ne zagotavlja vzgoje v skladu z verskim prepričanjem staršev. Vse to iz sovraštva do krščanstva in starih predsodkov do vere in Cerkve. Ta šola nadaljuje staro komunistično prakso, ki mlade vodi v ateizem, ko vero predstavlja kot nekaj, kar je preseženo, nekoristno in celo škodljivo za človeka," je nadaljeval.

Prav zaradi tega je po besedah Rodeta čas, da se položaj Cerkve v Sloveniji normalizira in "da prenehajo anomalije, ki delajo iz naše dežele čudno izjemo". "Drugi narodi, ki so se rešili komunizma, so te težave že davno rešili. Morali bi imeti malo več poguma in samozavesti in stvari bi se premaknile," je nadaljeval.

Predstavitev stanja v škofijah
Tokratni obisk slovenskih škofov v Rimu je bil prvi tak obisk po desetih letih. Škofje so predstavili stanje v slovenskih škofijah in pretresli aktualne probleme, med njimi je poleg zmanjšanja števila katoličanov zlasti urejanje odnosov z državo. Razpravljali so tudi o sprejemu beguncev v Sloveniji, spravi naroda in nadgradnji vatikanskega sporazuma.

Glede zadnjega je Rode v današnji pridigi poudaril, da med drugim omenja nadaljevanje prizadevanj Slovenije in Svetega sedeža za reševanje odprtih vprašanj glede pastoralnega dela v vojski, policiji, zaporih in bolnišnicah.

"Na tem področju ni bilo nobenega premika v 15 letih. Tu je treba reči, da tudi Cerkev ni naredila svojega. Država nas ne bo silila k reševanju teh vprašanj, če mi ne bomo naredili prvih korakov. To so objektivni pravni problemi, ki jih je treba reševati za normalizacijo naše družbe. A so še drugi, ki zadevajo človeka v njegovem jedru," je še dejal.

Obisk Vatikana po desetih letih
T. i. obisk Ad limina Apostolorum škofom zapoveduje zakonik cerkvenega prava, ki določa, da so škofje vsakih pet let oziroma kakor to določi Sveti sedež, dolžni obiskati grobove apostolov Petra in Pavla ter papežu podati poročilo o stanju v škofiji, ki jo vodijo.

Slovenski škofje so prvi tak obisk, odkar je Slovenija samostojna, opravili leta 1992, naslednja pa leta 2001 in 2008.