Predsednik vlade Janez Janša je namreč v sredo zatrdil, da za stavko javnega sektorja, ki jo za 18. april napoveduje 24 sindikatov, ni formalnih razlogov, zato je država ne bo plačala. Vodja koordinacije stavkovnih odborov Branimir Štrukelj pa je, nasprotno, prepričan, da bo država stavko morala plačati, saj jo je sama povzročila. Predstojnik urada vlade za komuniciranje Anže Logar je na tiskovni konferenci po seji vlade zatrdil, da "delavec, ki bo stavkal, za ta dan ne bo plačan".

Štrukelj, sicer tudi predsednik sindikata vzgoje in izobraževanja (SVIZ), je pojasnil, a se je za stavko izreklo 38.650 zaposlenih v šolstvu oz. 93,49 odstotka. "V kulturi se jih je za stavko odločilo 839 ali 88,88 odstotka, le 11 odstotkov proti, v znanosti pa se je za stavko odločilo 1319 zaposlenih ali 85,7 odstotka," je dodal. Ob tem je poudaril, da lahko sodišče delodajalcu, če ta krši kolektivno pogodbo in druge dogovore, naloži, da nosi stroške stavke.

Predstojnica katedre za delovno in socialno pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani, Polonca Končar, opozarja, da ne ena ne druga stran ne moreta s takšnim prepričanjem zatrjevati, da mora biti stavka plačana oz. ne.

Zakon nadomestilo izrecno izvzema, a se je vseeno uveljavila drugačna praksa
Medtem ko v tujini prakse "plačevanja" stavke ne poznajo, se je pri nas, pojasnjuje Končarjeva, uveljavila pravica do nadomestila, "Vendar zakon o stavki izrecno določa, da lahko stavkajoči in tisti, ki sodelujejo v zakoniti stavki, uveljavljajo pravice iz delovnega razmerja - kar na primer pomeni, da jim delovno razmerje zaradi tega ne more prenehati -, razen pravice do nadomestila za plačo oz. izpad dohodka," opozarja in poudarja, da zakon izrecno izvzema nadomestilo plače iz tega kroga pravic.

"Lahko pa se pravica do tega nadomestila določi v kolektivni pogodbi oz. splošnem aktu," dodaja strokovnjakinja. Pogoj pa je, da je stavka zakonita - torej, da je napovedana in izvajana na način, kot ga določa(jo) zakon(i), poudarja. Ker bo prihodnjo sredo stavkalo 24 različnih sindikatov javnega sektorja, za katere veljajo različni zakoni, ki opredeljujejo stavko, in različne kolektivne pogodbe, je zakonitost posamezne stavke predvsem odvisna od tega, kaj piše v vseh teh pogodbah in zakonskih aktih.

Nadomestilo le, kadar se stavka zaradi kršitev kolektivne pogodbe
"Splošno "pravilo" oz. uveljavljeno prepričanje pa je, da nadomestilo stavkajočim pripada, kadar stavkajo zaradi kršitve ali neizpolnjevanja določb kolektivne pogodbe," še pojasnjuje pravnica. Če stavkajoči stavkajo zaradi tega, ker jim nista bili izplačani 3. in 4. četrtina odprave plačnih nesorazmerij, kar je določeno v kolektivni pogodbi, bi to torej lahko pogojno predstavljalo kršenje oz. neizpolnjevanje določbe te pogodbe in bi bila stavka lahko upravičena.

Če pa je stavka napovedana "zgolj" zato, ker zaposleni nasprotujejo intervencijskim oz. varčevalnim ukrepom, pa je upravičenost stavke bolj vprašljiva, saj "tukaj najbrž ne bo šlo za kršitev kolektivne pogodbe".

Pri tem Končarjeva poudarja, da je nemogoče zatrditi, da je stavka upravičena, saj je to odvisno ne le od same zakonitosti stavke, ampak tudi od posameznih kolektivnih pogodb. Kot je znano, imajo posamezni poklici znotraj javnega sektorja natančno določene predpise in omejitve stavke. Policisti, vojaki, nekateri zaposleni v letalstvu in zdravstvu tako ne smejo stavkati oz. lahko le pod strogimi omejitvami.

Vlada je ob tem objavila tudi usmeritve glede ravnanja pristojnih ministrstev in vladnih služb ob stavki, v katerih opominja za zakonske obveznosti posameznih zaposlenih v javnem sektorju.