Predsednik republike Borut Pahor in hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović sta v izjavi po srečanju v Ljubljani napovedala, da bodo pozornost na vrhu voditeljev procesa Brdo-Brioni v Zagrebu v sredo namenili tudi migracijam, zlasti na t. i. balkanski migrantski poti.
Pahor in Grabar Kitarovičeva želita, da bi v sklepni deklaraciji sprejeli skupno oceno, da je za uspešno reševanje migrantskega vala na balkanski migrantski poti ključno zmanjšanje števila prebežnikov. Pahor je poudaril, da so za to potrebni dogovori, še posebej ob odločitvi Slovenije, da bo v kratkem času na svoji južni meji vzpostavila običajen schengenski red, se pravi običajno kontrolo vseh, ki prehajajo mejo.
"Predsednico sem obvestil, da je po mojem mnenju naloga slovenskih oblasti, da v razumnem roku uvedejo običajen red na schengenski meji. Ocenjujem, da je zaradi zadnjih okoliščin v mednarodni skupnosti ta rok zdaj še krajši. Pričakujem, da se bo vlada kmalu odločila ta red vzpostaviti v celoti," je povedal Pahor in priznal, da Slovenija lahko to uspešno stori le ob dogovarjanju s Hrvaško.
"Iskreno si moramo prizadevati za dogovore, da se prepreči ustvarjanje migrantskih žepov v posamezni državi, v kateri bi se zadržalo večje število migrantov, kot jih lahko ta država oskrbi zlasti v zimskem času," je še opozoril Pahor in dodal, da se je z Grabar-Kitarovićevo pogovarjal, kako bi se postopoma zniževalo število prebežnikov vse do izvora oz. do zunanje meje EU-ja.
Hrvaška predsednica je glede vprašanja prebežniške krize dejala, da ga je treba reševati v duhu solidarnosti med članicami EU-ja in tudi tretjimi državami. Glede slovenskih odločitev v tej krizi, predvsem o postavljanju ograje na meji s Hrvaško, je omenila, da razume potrebo Slovenije po zaščiti svojega ozemlja, prebivalstva in meje. Verjame pa, da ograja ne bo izzvala incidentov in ne bo prejudicirala mejnega vprašanja med državama. Obenem je izrazila upanje, da bo ograja v bližnji prihodnosti izginila.
Grabar Kitarovičeva je poudarila, da je treba migrantske pritiske reševati z jasnim razlikovanjem med begunci in ekonomskimi migranti, da se lahko ugotovi, kdo ima pravico do azila v Evropi. Rešitev prebežniške krize hrvaška predsednica vidi na grško-turški meji in meni, da je treba odgovornost za selekcijo tistih, ki so upravičeni do pomoči, preseliti na zunanje meje EU-ja. Ob tem je izpostavila pomen sodelovanja s Turčijo in reševanja vzrokov za migracije.
Obvestilo uredništva:
Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje