Plačilo za naravne ali druge omejitve (plačilo OMD), ki ga na podlagi posebnega izračuna prejmejo kmetje, je namenjeno kritju dodatnih stroškov in izpada dohodka ob kmetovanju na območjih z omejitvami. Država spremembe na tem področju uvaja po več letih spremljanja sistema točkovanja. Po novem bodo nekateri kmetje dobili več sredstev, nekateri manj.

Do leta 2009 je bilo plačilo dodeljeno glede na razvrstitev kmetijskih gospodarstev v štiri težavnostne razrede, zatem pa je bil vzpostavljen sistem točkovanja, s katerim so želeli težavnostne razmere še natančneje vrednotiti. Da bi bil prehod na nov sistem postopen in da bi vse elemente točkovanja podrobno preverili, je bil dogovorjen kombiniran sistem izračuna plačila OMD, ki je temeljil deloma na dotedanji razvrstitvi, deloma pa na točkovanju.

"Po dolgem obdobju 12 let je bil model točkovanja kmetijskih gospodarstev v OMD v letošnjem letu pomembno posodobljen in nadgrajen, posledično pa je seveda prišlo do prerazporeditve števila točk po posameznih kmetijskih gospodarstvih," so za STA pojasnili na kmetijskem ministrstvu.

Pri posodobitvi metodologije točkovanja je bilo vpeljanih več sprememb, tako da na prihodnjo višino plačila OMD vpliva tako spremenjena višina točk na kmetijsko gospodarstvo kot tudi sprememba formule za izračun.

Sprememba pozitivno obravnava vsaj 15.000 kmetijskih gospodarstev, ki imajo več kot 100.000 hektarjev kmetijskih zemljišč v uporabi nad 500 metri nadmorske višine in bodo po posodobljenem točkovanju pridobile, so pojasnili na kmetijskem ministrstvu. Dodatno so razložili, da ti kmetovalci v slovenskih razmerah kmetujejo na najtežjih, najmanj ugodnih in v večini primerov tudi najbolj oddaljenih območjih.

Za tista kmetijska gospodarstva, ki se jim bo plačilo OMD zmanjševalo, pa na ministrstvu poudarjajo, da se bo to zgodilo postopoma. V prvem letu je večina znižanja znotraj razreda od 20 do 30 odstotkov, so pojasnili.

V plačila OMD je v Sloveniji vključenih približno 46.600 kmetij. Od teh bo poleg približno 15.000 kmetij, ki bodo po novem dobile več sredstev, po podatkih Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) približno 15.000 kmetij takih, ki bodo po novem dobile manj kot do zdaj, približno 15.000 kmetijskih gospodarstev pa bo dobilo približno enako.

Ob tem so na KGZS-ju spomnili, da brez njihovih prizadevanj v strateški načrt ne bi bilo dodanih 20 milijonov evrov za območja OMD in bi torej brez njihovega posredovanja spremembe zaradi novega točkovanja bile še bolj boleče.

Hkrati pa so na zbornici za STA navedli, da so vrsto let opozarjali na pomanjkljivosti dozdajšnjega sistema točkovanja, zastarelost metodologije in s tem povezanih anomalij v plačilih. A da jih žal ministrstvo ni vključilo v pripravo novega predloga točkovanja.

"KGZS meni, da bi morali za tako veliko spremembo, ki bo pri večini kmetij spremenila število točk in s tem tudi višino plačil, tako v plus kot v minus, v državi izvesti kakovostno javno razpravo z vsemi deležniki," so zapisali.

Zaradi napovedanih sprememb so pretekli torek na Ptuju kmetje protestirali pred sejo sveta tamkajšnje območne enote KGZS-ja. Po poročanju časopisa Večer so se zbrali predvsem haloški kmetje, ki poleg tistih na Goričkem in Kozjanskem z novo ureditvijo izgubljajo največ. Tam so namreč nadmorske višine nižje, njihova pridelava pa je vseeno otežena, saj je veliko strmih travnikov in pašnikov.

Medtem pa na kmetijskem ministrstvu pojasnjujejo še, da že od leta 2010 sistematično spremljajo in analizirajo uvedbo točkovanja in da bodo tudi v prihodnje spremljali plačila OMD, posebej prehod na novo točkovanje. "To bo lahko dobra podlaga za oceno delovanja posodobljene metodologije in morebitne potrebe po korekciji," so še pojasnili na ministrstvu.