DZ ima po ustavi namreč na voljo tri poskuse, da izglasuje novega mandatarja - rok za predložitev nove kandidature v poznejših poskusih je le tri dni. Če DZ v 30 dneh (v sedmih dneh po nezaupnici mora biti predlagan nov premierski kandidat) od izglasovane nezaupnice ne izvoli novega predsednika vlade oz. zaupnice ne potrdi tudi v drugem poskusu, predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše predčasne volitve.

Predlog za novega mandatarja bi lahko podali predsednik republike, poslanska skupina ali najmanj deset poslancev. Vendar so se temu v poslanskih skupinah (PS) že odpovedali, možnost glasovanja o drugi zaupnici vladi pa je zavrnil tudi Borut Pahor.

Za novega predsednika vlade se je sicer na lastno pobudo ponudil nekdanji član LDS-a in redni profesor na elektrotehnični fakulteti Gojko Stanič, ki pa poslancev ni prepričal. Večina strank se namreč zavzema za razpis predčasnih volitev.
Najhitreje v mesecu in pol
Zato zdaj odločitev o razpustitvi parlamenta sprejema predsednik države Danilo Türk in razpiše predčasne volitve. Če Türk to stori v najkrajšem mogočem času in v najkrajših rokih, so predčasne volitve mogoče najprej 13. novembra, a se kot najbližji mogoči rok omenja 4. december.

Pravniki povedali svoje, na potezi je Danilo Türk
Türk se je zato v torek na posvetu sešel tudi z ustavnimi pravniki, pri čemer je nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič dejal, da je mnenja, da lahko predsednik republike DZ razpusti takoj, ko ni več možnosti, da bi bil predlagan mandatar, in sicer še pred iztekom 30 dni. A pravniki so si enotni, je dodal, da ga v to ne sili noben akt in lahko v miru počaka 30 dni.

"Predsednik se bo sam odločil. Kar smo mi poskušali povedati, so naši pogledi na to, kakšne so ustavne meje za njegovo (predsednikovo, op. a.) delovanje. Pri tem nismo bili enotni. Nekateri, in tudi jaz sem med njimi, gledamo na zadevo tako, da bi predsednik republike lahko bolj samostojno presojal, kakšen je interes države vsaj glede tega, kdaj bo razpisal volitve, po tistem trenutku, ko je jasno, da ni več mogoče izvoliti nobenega predsednika vlade. Drugi so pa bolj restriktivni pri tem in trdijo, da se mora zelo strogo držati ustave," je v Odmevih voditelju Slavku Bobovniku povedal Ciril Ribičič.

Gre za tehtanje dveh stvari. Na eni strani je želja po čim hitrejših volitvah in oblikovanju vlade, na drugi pa funkcija predsednika republike, je pojasnil in dodal: "Eno in drugo je vodilo že do mnogih sporov v preteklosti, in zanimivo, da so nekateri, ki najbolj navijajo za predčasne volitve, istočasno najbolj zadržani, ko gre za to, da bi predsednik republike odločil o kakšni zadevi bolj samostojno."

Katera nedelja je tista, ko bi lahko najprej odšli na volišča, Ribičič ni želel napovedati. Ponovil je le, da se bo to zgodilo dva meseca po razpustu parlamenta. Odločitev je tako v rokah predsednika države.