Podkast Evolucija užitka je v četrti sezoni raziskoval presečišče med prirojenim in privzgojenim, med naravo in kulturo. Posebna raziskovalca Eva in Luka, ki ju interpretirata igralca Manca Dorrer in Domen Valič, sta tudi v četrti sezoni igrano-dokumentarnega podkasta o spolnosti Evolucija užitka človeško seksualnost raziskovala prek resničnih in izmišljenih osebnih zgodb ter s pomočjo domačih in tujih strokovnjakinj in strokovnjakov. V zadnjem delu sezone raziskujeta intimno življenje Aleša, ki sta ga spoznala v prejšnji epizodi, ko se je s prijateljico Ajdo odpravljal na medicinsko potovanje zaradi plešavosti in presaditve las.

Aleš je star triintrideset let, je nepremičninski agent in zelo obremenjen s popolnostjo svojega videza. Veliko telovadi, vse skrbno meri s pametnimi napravami in objavlja svoje fotografije na družbenih medijih. Komentarji in všečki mu dvigujejo samozavest, še posebej v trenutkih, kadar se počuti slabo zaradi slabega odnosa s svojim partnerjem.

Socialna psihologinja, raziskovalka in terapevtka prof. dr. Metka Kuhar razlaga, da je ukvarjanje s svojim telesom v naši družbi dovoljeno in spodbujano v kontekstu športa, zdravja ali lepega videza. "Tega optimiziranja je zdaj čisto preveč. Kako optimizirati hrano, kako optimizirati gibanje, kdaj gledati svetlobo itd. To je zdaj tak velik trend, predvsem med mladimi. Meni pa zelo manjka ta del, koliko sem v stiku s svojimi primarnimi čustvi, ki sem jih odrezala od sebe." Profesorica Kuhar razlaga, da dokler ne prebudimo teh čustev, jih začutimo in integriramo vase, težko začutimo življenjsko radost in se odpremo seksualnemu užitku, ki pa ne bi smel biti omejen na seks z drugo osebo.

Samozadovoljevanje je v naši družbi še vedno tabu

Aleš je v osnovni šoli ugotovil, da ga privlačijo fantje, dekleta pa sploh ne. V višjih razredih je odkril pornografijo in začel uživati v masturbaciji. Ta se mu v primerjavi s seksom z osebo istega spola sploh ni zdela problematična, v primerjavi s svojimi heteroseksualnimi sošolci zaradi samozadovoljevanja nikoli ni imel slabe vesti. Profesorica Kuhar razlaga, da ima samozadovoljevanje še vedno zelo negativno konotacijo, čeprav omogoča možnost globljega stika s sabo, zadovoljstva, užitka in veselja.

Pa je pornografija pravo orodje za spoznavanje svojega telesa? "Pornografija lahko danes močno kroji našo podobo in konstrukte seksualnosti, ideje, predstave, imaginacijo in fantazije. Lahko je zelo škodljiva, saj so to le mentalni konstrukti v naši glavi. Večina ljudi pri gledanju teh posnetkov ne gre v polno čutenje, da bi v polnosti začutili sebe," pojasnjuje strokovnjakinja in pravi, da je samozadovoljevanje še vedno kulturni in družbeni tabu. Ob tem dodaja, da premalo poznamo svojo anatomijo, fiziologijo užitka in spolnega vznemirjenja. Večina ljudi ima tako po njenem mnenju še vedno zelo ozke predstave o tem, kaj je mogoče in kaj ni mogoče.

Seks kot duhovno in spiritualno doživetje

Seksualnost ni samo čutno in čustveno doživetje. Aleš je v hamamu spoznal Alija, s katerim sta se tudi intimno zbližala. Aleš je seks prvič doživel kot celotelesno izkušnjo, ob orgazmu so se mu ulile solze, v telesu je občutil sprostitev kot še nikoli. Socialna psihologinja prof. dr. Metka Kuhar razlaga, da je seks lahko spiritualno in duhovno doživetje. Ob tem opozarja, da "tudi tukaj obstaja veliko enega balasta in konstruktov. Lahko dobimo en kup idej, ki jih poskusimo le izvesti. Lahko pa se v to podamo z eno veliko odprtostjo, radovednostjo, raziskovanjem. Skozi seksualnost se nam čustveno in duhovno lahko zelo veliko odpira".

Kult devištva je v nekaterih kulturah in religijah še zelo živ

Ali je Alešu razložil, da se nikoli več ne bosta mogla videti, saj se bo v kratkem poročil s prijateljico iz otroštva. O poroki so se dogovorili njuni starši, na poročno noč pa bosta imela prvič tudi spolni odnos. Ona bo morala krvaveti, sicer bo to velika sramota za njo in njeno družino. Prav zaradi tega kulta devištva se dandanes izvaja himenoplastika ali himenografija – obstajajo različne tehnike kirurške rekonstrukcije deviške kožice in obnove devištva.

Na letošnjem kongresu Evropskega združenja za spolno medicino v Rotterdamu se je vnela vroča razprava o teh postopkih. Kirurginja in raziskovalka Jasmine Abdulcadir je takrat povedala, da ne obstaja soglasje medicinske skupnosti, kako izvesti te kirurške postopke ali kakšne tehnike in operacije so varne. Kot je povedala, samo gledanje himena, to je membrane v vestubulu vulve, ni zanesljiv način za določanje devištva. "Himen je pogosto ovalne oblike, lahko je tudi drugih oblik, pri večini deklet in žensk pa je to zelo tanka membrana, ki obdaja vaginalno odprtino. Nimamo nobenih resnih študij o rezultatih rekonstrukcije devištva, o morebitnih zapletih, zadovoljstvu ženske, pa tudi, ali je cilj operacije dosežen, torej ali zagotavlja krvavitev med spolnim odnosom." Kot je pojasnila strokovnjakinja, pri prvem spolnem odnosu z vaginalno penetracijo pri mnogih ženskah ni vedno krvavitve. Poleg medicinskega zornega kota, s katerega je ta operacija zelo vprašljiva, pa obstajajo še številni drugi vidiki – pravni, človekove pravice, etični, gospodarski in drugi vidiki, o katerih bi se lahko razpravljalo.

To je torej nekaj tem, ki jih razkriva nova epizoda igrano-dokumentarnega podkasta Evolucija užitka, ki jo najdete v spletnih arhivih RTV Slovenija in v svoji najljubši aplikaciji za podkaste.