Že leta se vlečejo razprave, ali je prav, da se omogoča sedenje na dveh stolčkih - tako poslanskem kot županskem - saj se pri tem mešata dve ravni oblasti, dvojna odgovornost, občasno se pojavi tudi konflikt interesov. Vladna koalicija je uvedbo nezdružljivosti teh funkcij napovedala v koalicijski pogodbi in jo tudi dejansko poskušala uzakoniti novembra 2009. A je predlog padel, saj ni dobil podpore tudi od 16 poslancev vladnih strank.

Glasov še vedno ni dovolj
Zares po dobrem letu dni spet poskuša s to pobudo, saj predsednik stranke Gregor Golobič zatrjuje, da je podporo napovedalo tudi nekaj poslancev-županov. A po dveh mesecih zbiranja glasov, jih imajo še vedno le 44, čeprav bi enotna koalicija zlahka sprejela te spremembe, je za Radio Slovenija poročala Nika Benedik.

Negotova je predvsem podpora DeSUS-a, ki je precej razdeljen. Medtem ko prvi mož stranke Karl Erjavec pravi, da "je stališče stranke, da si ne more posameznik nabirati plačanih funkcij", pa njegovi poslanci postavljajo svoje pogoje. Spremembo bi podprli, če bi k prepovedanim funkcijam med poslanskim mandatom dodali tudi občinske svetnike in profesorje.

Volivci naj bi imeli večji vpliv
Ali bo po parlamentarnih volitvah čez leto in pol kaj drugače, je torej še vprašanje. Prav tako je vprašanje, ali bo ministrici za javno upravo Irmi Pavlinič Krebs uspelo pridobiti ustrezno podporo za spremembo volilne zakonodaje, kjer bo prav tako odločilna politična volja. Namen sprememb je sicer po njenih besedah zagotoviti odločilen vpliv volivk in volivcev na izbiro poslank in poslancev.

Usklajevanje je Pavlinič Krebsova začela že v preteklem tednu, ko so napovedane spremembe na razširjenem kolegiju pri predsedniku vlade obravnavali predsedniki koalicijskih strank in vodje njihovih poslanskih skupin. Po tem sestanku naj bi bili koalicijski partnerji načeloma poenoteni. A se je že oglasil DeSUS, ki nasprotuje enemu izmed bistvenih predlogov - ukinitvi volilnih okrajev.

Predvideno je namreč, da bi vsaka stranka v osmih volilnih enotah predlagala 11 kandidatov. Volivec pa bi izbral ne le posamezno stranko, ampak bi imel možnost, da obkroži kandidata te stranke, ki mu želi oddati glas, je poudarila Pavlinič Krebsova.

Podjetja ne bodo smela financirati kampanj
Prav tako so na ministrstvu že pripravili tudi spremembe na področju zakonske ureditve volilne in referendumske kampanje ter predlog novega zakona o funkcionarjih. Nujno je namreč odpraviti premalo transparentne volilne kampanje, pa tudi "zadnje pojave, ki vedno bolj govorijo o povezavi kapitala in politike oz. ujetosti politike v kapitalske lobije", pojasnjujejo.

Tako bi po vzoru Francije prepovedali financiranje volilnih kampanj s strani podjetij, več orodij za preverjanje transparentnosti pa bi dali računskemu sodišču. Ukinili bi delna povračila stroškov za volilno kampanjo, ki jih stranke oziroma liste dobijo zdaj, uvedli pa bo delno sofinanciranje volilnega gradiva oz. predstavitvene zloženke. Pogoj bi bil, da bi vsaj 70 odstotkov te zloženke predstavljale programske vsebine.

Nekdanjim funkcionarjem manjša nadomestila
Poseči nameravajo še na področje nadomestil nekdanjim funkcionarjem in želijo rešitve približati "ureditvi položaja delavcev, ko se ti prijavijo na zavodu za zaposlovanje". Po preteku mandata naj bi funkcionarjem, če jim ne uspe najti službe, za prve tri mesece pripadalo nadomestilo v višini 80 odstotkov plače, za nadaljnje mesece - do največ enega leta - pa v višini 60 odstotkov.