Anadela Sinanović je tri leta v Sloveniji. Prišla je z dvema otrokoma, 11-letno Edino in devetletnim Ademom, da bi bila družina spet skupaj, saj mož v Sloveniji dela 13 let. Že 10 mesecev se spopada z velikim izzivom, poukom na daljavo.

"Težko je. Najprej ne razumeš jezika. Trudimo se, da bi se naučili čim več, ne moreš pa za vsako besedo vedeti, ali je slovnično pravilna. Za starše, ki so prišli pred kratkim, je to zelo težko," začne svojo zgodbo Anadela. "Adem ima veliko težav pri pouku. V šoli dobiva učno pomoč, zato smo se obrnili na šolsko vodstvo, saj se še tisto, kar znam, v Sloveniji obravnava drugače. Edini sem pomagala pri matematiki, ampak ne pravilno, saj sem ji pojasnila drugače, kot bi storila učiteljica."

"Dobila sem vso pomoč"
Anadela je odločna ženska, ki se v življenju zna bojevati in je, v nasprotju z drugimi, ni sram poiskati pomoči: "V Bosni se nisem učila, kako vstopiš v spletno učilnico ali kako poslikaš nalogo. Zato sem poklicala v šolo in rekla, da tega ne znam. Vem, kako to narediš po elektronski pošti, poslikaš in pošlješ. Vaše učilnice in govoreče knjige, ki jih poslušaš, pa moraš najti, odpreti in vpisati kodo. S tem se prej nisem srečevala, čeprav nisem zelo stara in nekaj le znam, vendar nisem imela priložnosti, da bi to delala. Poklicala sem v šolo in rekla, da tega ne obvladam. Potem sem dva dni hodila k svetovalki, da mi je razložila. S seboj sem imela računalnik in se prvi dan naučila nekaj, drugi dan pa še kaj drugega, da bi otroka napredovala in ne bi zaostajala pri snovi. Res so mi veliko pomagali, dobila sem vso pomoč."

Delo med prazniki
Oče je vse dni v službi, otrokoma ne more in ne zna pomagati. Ko je mama delala dopoldne, sta bila prepuščena sebi. Ademu poleg mame pomaga tudi sestrica, 11-letna Edina. Čeprav se je Anadela dogovorila, da v službo hodi v popoldanski izmeni, da bi bila otroka čim manj sama doma, to ni vedno mogoče: "Pred dnevi sem zaradi praznikov delala v prvi izmeni. Ko sem se vrnila domov, sem videla, da je hči zažgala preprogo. Ne veš več, kaj bi. Ali bi pustila službo ali … Če pa ne bi delala, kako bi se preživljali?" se sprašuje.

Pogrešata sovrstnike
Osnovnošolca močno pogrešata tudi druženje z vrstniki in telesno dejavnost. "Pogrešam sošolke in sošolce. Včasih grem ven, ker tu, kjer živimo, ni veliko družbe, tukaj so samo starejši, otrok je zelo malo," nam zaupa Edina.

Ne moreš normalno dihati
"Vsi dnevi so enaki, nič se ne spremeni, ne moreš normalno dihati. Mislim, da obdobje koronavirusa ni nikomur prineslo ničesar dobrega in da je vsem resnično težko. Ne vem, kako dolgo bo to še trajalo …" se v solzah sprašuje Anadela Sinanović.