Prvaki strank in vodje poslanskih skupin koalicije so se medijem izognili, zato bo več o vsebini in konkretnih zaključkih pogovorov jasno šele v torek.

Po neuradnih informacijah pa so partnerji dorekli zagate okrog zakona o davku na nepremičnine. Tako naj bi vlada že ta teden obravnavala spremembe zakona, ki bi izenačile davčno stopnjo za rezidenčne in nerezidenčne nepremičnine, rok za urejanje podatkov pa podaljšale za en mesec, torej do konca aprila.

Odločitve po nujnem postopku
Še pred koalicijskim vrhom se je sestal svet vlade za spremljanje izvajanja novega sistema obdavčitve nepremičnin. Po besedah predsednika sveta Darka Končana so se zavzeli, da vlada zaradi nujnih sprememb sproži postopek za pripravo in sprejetje novele zakona o davku na nepremičnine po nujnem postopku.

V tako pripravljeni noveli naj odpravi davčno stopnjo za nerezidenčne nepremičnine, saj s tem ne bo dosežen namen obdavčenja dejansko praznih stanovanj, je stališče sveta povzel Končan. Svet je vladi predlagal tudi podaljšanje dokončnega roka za urejanje in spreminjanje podatkov v evidencah registra nepremičnin na 30. april. Do 26. maja naj bi nato Gurs vnesel v evidence vse do takrat spremenjene podatke in spremembe iz drugih evidenc, jih programsko obdelal ter dal na razpolago Dursu.

Durs naj bi, tako svet, te podatke obdelal, ovrednotil in izračunal davčne obveznosti ter izdal davčne odločbe vsem zavezancem do 31. avgusta. Objektivno naj bi se tako določilo tri realna obročna plačila tako za fizične kot pravne osebe, in sicer po terminih 1. oktober, 1. november in 1. december. Po mnenju sveta, tako Končan, novi informativni izračuni niso potrebni.

Končan: Le pet odstotkov napak
Svet je po Končanovih besedah ocenil tudi objektivnost številnih kritičnih ocen glede domnevno visokega števila napak v registru nepremičnin in drugih evidencah. Izpostavil je dejstvo, da je od skoraj 1,2 milijona davčnih zavezancih podatke osebno, prek elektronske in navadne pošte spreminjalo ali zgolj vpogledovalo v Gursove evidence le okoli 100.000 zavezancev.

Po analizi je napake dejansko odpravljala le polovica od njih, kar kaže na manj kot pet odstotkov napak ali odstopanj, je poudaril Končan. Svet je zato mnenja, da je objektivnosti celotne podatkovne baze v nasprotju z javnim mnenjem in medijskim poročanjem dovolj visoka.

Poleg tega je svet razpravljal tudi o tem, ali bo po 30. aprilu potrebno izdati dodatne informativne izračune. Ker bi bili s tem povezani stroški visoki, svet vladi svetuje, naj se za to ne odloči, je povedal predsednik sveta.

Svet je sprejel še pobudo vladi in resornim ministrom, da skupaj z GZS-jem, OZS-jem in posameznimi področnimi gospodarskimi združenji proučijo morebitne možnosti manjših sprememb glede obdavčenja poslovnih nepremičnin ali delnih sprememb modelov vrednotenja za posamezne vrste poslovnih nepremičnin.

Na pladnju tudi banke
Koalicija naj bi se vendarle poenotila tudi glede nadaljnjih korakov pri noveli zakona o dostopu do informacij javnega značaja. O njej bo moral DZ na zahtevo DS-ja odločati še enkrat. Novela predvideva tudi razkritje slabih posojil, ki so na slabi banki. A DL in opozicijske stranke so že napovedali vložitev nove novele, s katero bi razkrili tudi slaba posojila, ki so ostala na državnih bankah. Pri tem v koaliciji do zdaj niso bili enotnega mnenja.

Ministri so se že v petek na gradu Strmol pogovarjali o poteh za dodatno ukrepanje v prizadevanjih za uravnoteženje javnih financ. Slovenija mora do konca aprila namreč v Bruselj poslati proračunski in reformni načrt.

Skoraj gotovo tudi o KPK-ju
V koaliciji se niso mogli izogniti niti pogovorom o imenovanju novega vodstva Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Novoimenovani predsednik komisije Boris Štefanec je namreč tik pred imenovanjem izstopil iz PS-ja, ob tem pa je bil deležen vrste očitkov, ki se še niso polegli. O zapletih naj bi si člani koalicije izrekli le mnenja, morebitne nadaljnje odločitve pa prepustili Štefanecu in predsedniku republike Borutu Pahorju.

Predsednik Pahor je sicer že opozoril tudi na nedorečeno zakonodajo ter vlado in DZ v petek pozval, naj še pred postopkom izbire novega informacijskega pooblaščenca razmislita, ali bi bilo zakonodajo treba spremeniti in v njej zapisati, da je članstvo ali nekdanje članstvo v politični stranki ovira za uspešno opravljanje te funkcije.

Usodnih kritik Viranta naj ne bi bilo
Prav tako se v koaliciji niso mogli izogniti zadnjih očitkov prvaku DL Gregorju Virantu, ki naj bi partnerjem danes tudi pojasnjeval svojo plat zgodbe o poročanju Dnevnika, da je zavajal glede nakupa ugodnejših letalskih vozovnic pri Adrii Airways. Opozicija je sicer Viranta že pozvala k odstopu, popoldne so bili ostri tudi nekateri v koaliciji. Kako so se na njegova pojasnila odzvali na Brdu pri Kranju, ni povsem jasno, a naj usodnejših kritik ne bi bilo.