Sporazum, ki so ga koalicijske partnerice in Levica že parafirale, na vsebinski ravni opredeljuje področja, kjer stranke sodelujejo, in področja, kjer se v svojih stališčih razhajajo. Na formalni ravni pa sporazum določa postopke in načine usklajevanja med podpisnicami, v njem je predviden tudi časovni razpored izvedbe nekaterih projektov.

Koordinator Levice Luka Mesec je glede sporazuma z vlado ponovno navedel projekte, katerih nosilka bo Levica. Ta se bo po njegovem mnenju postavila na čelo težav, ki niso rešene že več let ali desetletij. Izpostavil je stanovanjsko politiko, odpravljanje prekarnega dela in namero za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. "Dobivamo še eno leto vlade, ki bo delala v korist ljudi, v korist večine, za blaginjo za vse, ne le za peščico," je po podpisu poudaril Mesec. Levica bo po sporazumu nosilec priprave nekaterih ukrepov na področju odpravljanja prekarnih oblik dela, stanovanjske politike, povišanja davka na dohodek pravnih oseb in ukrepov v zdravstvu.

Delovanje koalicije je odvisno od vseh šestih partnerjev

Vodja poslanske skupine LMŠ-ja Brane Golubović je po podpisu komentiral, da je delovanje te koalicije odvisno od vseh šestih partnerjev. Ob tem je dodal, je sporazum dober in premika zadeve naprej, poudaril je tudi, da bodo govorili tudi o nekaterih temah, o katerih bi morali govoriti že pred 10 ali 15 leti. Strinjal se je, da Levica zdaj sprejema veliko odgovornost za projekte, ki jih vodi. "S to razliko, da je morda nekoliko hendikepirana, saj nima nobenega ministrstva in bo morala do svojih rešitev priti preko širokega dialoga z vsemi petimi partnerji in ministrstvi," je še ugotavljal.

Igor Zorčič, vodja poslanske skupine SMC-ja, meni, da ni mogoče enoznačno odgovoriti na vprašanje odvisnosti vlade od Levice. Je pa spomnil na ponovno glasovanje DZ-ja o noveli zakona o izvrševanju proračuna, pri čemer je bila Levica, ki je pred glasovanjem pričakovala podpis sporazuma, jasna. "Po eni strani se zdi, kot da gre za prisilno poroko, po drugi strani pa je dejstvo, da smo vsebino protokola dorekli že v preteklosti," je povedal Zorčič. Če bo Levica zraven ali ne, bodo zaveze, ki izhajajo iz koalicijskega sporazuma, po Zorčičevih ocenah uresničene.

Vodja poslancev SD-ja Matjaž Han pa je priznal, da so od prvega dne odvisni od Levice in da ima ta v koaliciji tudi absolutno "višji status" kot SD, kar je primerjal z družinskimi razmerji: "Tista hčerka, ki je doma, ob prihodu ni toliko vredna, kot tista, ki pride domov vsake 14 dni, pa je tudi kosilo boljše ...".

Z oceno pomembnega statusa Levice v odnosu do koalicije se je strinjal tudi vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša.

GZS meni, da je sporazum z Levico "zmes populističnih ukrepov, uperjenih proti razvoju gospodarstva"

Gospodarska zbornica Slovenije je pripravila analizo učinkov podpisa sporazuma vladne koalicije z Levico. Ta naj bi po njihovih ocenah gospodarstvo dodatno obremenil za 1,4 milijarde evrov. "Na prvi pogled prihranki za potrošnike ali boj proti prekarnosti obljubljajo všečen izid. Vendar se bo obseg potrebnih javnih izdatkov zaradi teh predlogov srednjeročno precej povečal, račun pa bomo poravnali davkoplačevalci," menijo na GZS-ju.

V sporazumu je na področju prekarnosti na prvem mestu študentsko delo, pri čemer se zavezujejo k postopni ukinitvi posredovanja študentskega dela prek študentskih servisov z namenom zagotavljanja sredstev za dvig štipendij. Drugi sklop ukrepov se nanaša na zaposlitev zunanjih (outsourceanih) delavcev spet v javni sektor, tretji na zniževanje odstotka agencijskega dela v podjetjih, četrti ukrep pa je ureditev bolniškega nadomestila za samozaposlene v kulturi od tretjega dne bolezni. Sprejetje tega ukrepa je predvideno že za april.

Levica želi biti tudi nosilec sprememb zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, s katerimi si sicer prizadevajo za rešitev, ki jo je že predlagalo ministrstvo za finance. Po predlogu bodo morala podjetja efektivno plačati minimalno pet odstotkov davka na dobiček, predvideno pa je tudi postopno povečanje splošne stopnje tega davka z 19 na 22 odstotkov. S tem predlogom na GZS-ju niso zadovoljni, saj menijo, da ta pošilja vlagateljem nenavadno sporočilo. "Študija OECD-ja je pokazala, da je višina tega davka najbolj škodljiva za gospodarsko rast v državi," so poudarili in dodali, da bodo vlagatelji z zvišanjem obdavčitve pri nas uhajali v davčno prijaznejša okolja.

Dvig prispevnih stopenj za zdravstvo in pokojnino

Največje breme po mnenju GZS-ja predstavlja predlagan dvig prispevnih stopenj za zdravstvo in pokojnino, ki za delodajalce povečuje obremenitev dela. Slovenija, tudi po nedavni ugotovitvi OECD-ja, že zdaj od socialnih prispevkov pobere precej več kot druge države OECD-ja. "Ta sporazum bi to neravnovesje še dodatno povečal. Prišlo bo do občutnega dviga bruto plač, kljub temu pa bi se upočasnila rast neto plač, kar je nasprotno od prizadevanja gospodarstva. Ob odsotnosti razvojne kapice, ki jo pozna večina držav EU-ja, je težava še precej bolj izrazita za slovenske strokovnjake, ki so nosilci razvojnega preboja v podjetjih," so pojasnili.

Po predlaganem sporazumu bi se javna poraba povečala najmanj za 540 milijonov evrov. "Večanje vloge države gre pri tem pretežno na račun zasebne podjetniške iniciative in pomeni nacionalizacijo oz. ukinitev dela zasebnega sektorja. In to ob argumentaciji izboljševanja položaja dela zaposlenih, ki jih je s sedanjim sistemom javnega naročanja, ki preferira najnižjo ceno, vzpostavila država sama," so kritični v GZS-ju in dodajajo: "Sporazum ne zagotavlja ničesar od tega, nasprotno, je zmes dragih populističnih ukrepov, uperjenih proti razvoju gospodarstva."

OZS: Če je Levica res socialna, naj bo socialna za vse državljane

Kritike je bilo slišati tudi iz Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS). Iz sporazuma izhajajoči ukrepi so po njihovih ocenah usmerjeni predvsem v dvig pravic delavcev, pogrešajo pa ukrepe, ki bi vzpostavili bolj stimulativno okolje za gospodarstvo.

"Če je Levica res socialna, tako kot trdi, potem mora biti socialna za vse državljane, ne le za posamezne skupine. Samozaposleni obrtniki in podjetniki so skoraj mesec in pol prepuščeni sami sebi, če zbolijo. Kljub temu, da so nezmožni za delo, morajo v tem času plačati vse prispevke državi. Diskriminatorno je, da Levica problem zdravstvenega varstva rešuje zgolj za samozaposlene v kulturi," je ob tem poudaril predsednik OZS-ja Branko Meh.

Šarec odgovarja na očitke GZS-ja

Sporazum med Levico in koalicijskimi partnericami je komentiral tudi premier Marjan Šarec, ki je poudaril, da ukrepi iz sporazuma ne bodo samodejni, pač pa se bodo o njih pogovorili v delovnih skupinah. "Če ne bodo finančno vzdržni, jih ne bomo izvajali. To nam zdrava pamet pravi," je povedal.

Šarec je dodal, da ga čudijo izjave o finančni nevzdržnosti ukrepov v sporazumu. Poudaril je, da že na prvi strani piše, da bo za vsak ukrep treba najprej preveriti, ali je finančno vzdržen. Zato tako Šarec kot minister za finance Andrej Bertoncelj dogajanje okoli sporazuma označujeta za vihar v kozarcu vode. Na kritike GZS-ja pa odgovarja: "Ponavlja se zgodba izpred pol leta, ko se takoj skače na vsako stvar, ne da bi se delovna skupina sestala in ne da bi bil predstavljen ukrep." Šarec sicer pričakuje, da bo vsak ukrep dogovorjen tudi z Ekonomsko-socialnim svetom (ESS). Priznal je, da mu pri dvigu minimalne plače ni bilo všeč, da ESS ni bil vključen v dogovor. Predstavniki GZS-ja so vključeni v ESS in tam je po Šarčevih navedbah priložnost za dogovor, ki pa pomeni to, da enkrat popusti eden in drugič drugi.

"Ni Levica kriva za vse"

"Tako ni Levica kriva za vse, od globalnega segrevanja in naprej. Biti moramo realni, vlada je koalicijska in manjšinska. Če želimo kaj narediti, se moramo pač dogovarjati," ugotavlja premier. Po njegovih navedbah je to realnost demokracije: "Demokracijo smo želeli in jo imamo. Nasprotno od tega je enopartijski sistem, kjer eden odloča o vsem."

Sporazum z Levico je tako ocenil kot nekaj, kar so dogovorili že pred časom. Stabilnost vlade pa po Šarčevih besedah ni odvisna le od tega, pač pa od vseh, ki v njej sodelujejo.

Mesec GZS-ju: Očitno ne govorimo istega jezika

Do opozoril GZS-ja, ki meni, da sporazum vodi v zatiranje zasebnega sektorja, je bil kritičen tudi Mesec. "A očitno ne govorimo istega jezika. Mi delamo na blaginji za vse, medtem ko GZS očitno zagovarja interese ozke skupine raznih posrednikov. Mi verjamemo, da se lahko profite ustvarja s poštenim gospodarjenjem, ne pa posredovanjem javnih storitev," je povedal Mesec.

Se je pa zaradi finančnih posledic ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja strinjal, da je treba to izvesti skupaj z drugimi ukrepi oz. v sklopu davčne reforme.

Tudi ostale koalicijske stranke se zavedajo vzdržnosti sporazuma

Zorčič je poudaril, da se v SMC-ju zavedajo problematike vzdržnosti sporazuma z vidika javnih financ in bodo ob spreminjanju zakonodaje stali za vzdržno fiskalno politiko.

Da bodo morali biti med drugim pozorni na finančno oceno projektov, je opozoril tudi Han. Upa pa, da bodo čim več zadev iz sporazuma spravili pod streho in se bodo posledice ukrepov poznale na boljšem življenju državljanov.

V prihodnosti je sicer pričakovati tudi razpravo o dopolnilih SD-ja k sporazumu, ki pa jih v podpisan dokument še niso vključili.