Vse to je bilo ustavljeno ali omejeno zaradi krize z Zakonom za uravnoteženje javnih financ ali Zujfom. Kljub dobri gospodarski klimi velja še veliko ukrepov. Zujf je brezplačni vrtec za drugega otroka poslal na smetišče zgodovine. Prihranek države v vseh teh letih je bil 25 milijonov. Zgodovina je zdaj še marsikaj drugega, kar je veljalo pred krizo - čeprav se gospodarska rast približuje petim odstotkom.
Prav tako ostaja znižano porodniško nadomestilo na 90 odstotkov plače. Pri starših je država tako doslej prihranila 120 milijonov. Omejili so tudi prejemnike dodatka za veliko družino in prihranili osem milijonov, pri darilih ob rojstvu otroka pa šest milijonov. Prihodnje leto vračajo otroške dodatke tudi tistim s prihodki do 1.019 evrov na družinskega člana, tu so doslej privarčevali dobrih 100 milijonov.
- Ukinitev subvencije za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja od 2012 do 2017: 19 milijonov evrov.
- Omejitve pri državnih štipendijah od 2014 do 2017: 35 milijonov evrov.
- Ukinitev pravice do zdraviliškega zdravljenja vojnih veteranov od 2012 do 2017: 11, 8 milijona evrov.
- Omejitev plačevanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja vojnim veteranom od 2013 do 2016: 52, 5 milijona evrov.
Bolniško nadomestilo v času brezposelnosti so v obdobju največje brezposelnosti porezali, saj bi to državo lahko stalo 44 milijonov. Ukrep je trajen.
Pri upokojencih se je varčevanje končalo. Omejitev upravičenosti do regresa je pomenila za državo 243 milijonov prihranka, neusklajevanje pokojnin z rastjo cen pa po podatkih ministrstva za delo 390 milijonov. Še vedno pa se ne usklajujejo preživnine, socialni transferji.
Spreminjanje socialnih politik
"Vidimo, da se nekateri ukrepi ne bodo povrnili nikoli, nekateri pa čez dalj časa. Glavni vtis ostaja. Vendarle je bila kriza uporabljena ali izrabljena, zato da se spremenijo socialne politike," pravi dekanka fakultete za socialno delo Vesna Leskošek.
Rezati je bilo preprosto, vračanje zdaj zahteva ogromno usklajevanj, priznava državna sekretarka ministrstva za delo Martina Vuk: "Ti ukrepi z našega področja, kjer smo vztrajali, da so začasni, se bodo spremenili, verjetno že v letu 2019."
Ukrepi pa so takrat udarili tudi najranljivejše in srednji sloj. "Prav v tem srednjem razredu so se pokazali drugi učinki te krize, izgube služb, znižanja plač, nezmožnost napredovanja, in če to seštejemo, je to tisti del ljudi, ki je plačal najvišjo ceno. To pa je generacija, ki je v najbolj aktivni dobi z malimi otroki, ki je izjemno pomembna za prihodnost," še dodaja Vukova.
Učinek vseh ukrepov je težko oceniti, hiter seštevek teh, ki jih omenjamo, pa kaže dobro milijardo manj stroškov za državo.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje