Preiskovalna komisija DZ-ja, ki preiskuje sume nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih pristojnih državnih organov, je v torek in sredo opravila več zaslišanj.

23. oktobra sta namreč pred preiskovalno komisijo pričala nekdanja ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar in nekdanji vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjan Lindav, ki sta s pričanjem obremenila predsednika vlade Roberta Goloba, češ da naj bi vplival na delo policije.

V torek sta pričala namestnik generalnega direktorja policije Igor Ciperle in minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar. V sredo pa nekdanji državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Branko Lobnikar, nekdanja in sedanja državna sekretarka na notranjem ministrstvu Tina Heferle ter generalna sekretarka vlade Barbara Kolenko Helbl.

"Zaznanih je bilo kar nekaj neposrednih zanikanj sumov političnih pritiskov v tem časovnem obdobju, o katerem smo govorili (čas vlade Roberta Goloba, o. p.), slišali smo tudi nekaj zanikanj navajanj dveh predhodnih prič s 23. oktobra (Bobnar in Lindav o. p.). Slišali pa smo tudi strokovno obrazložitev kadrovanja v policiji, ki je v izključni domeni generalnega direktorja policije. Komisija tako svoje delo normalno nadaljuje naprej, zaslišali bomo še nekaj prič in nadalje pridobivali dokumentacijo," je dejal Miha Lamut (Svoboda), ki je menil, da so izpraševanja in odgovori potekali korektno.

Glede prihodnjih zaslišanj komisije je Lamut dejal, da sta kot mogoči priči navedena tudi generalna sekretarka Gibanja Svoboda Vesna Vukovič in neformalni varnostni svetovalec predsednika vlade Miloš Njegoslav Milović. Pred komisijo pa naj bi po predlogu Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) pričala tudi direktor Sove Joško Kadivnik in direktor Nacionalnega preiskovalnega urada Darko Muženič.

"Od predsednika Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb smo dobili poziv, da naj z Joškom Kadivnikom in Darkom Muženičem opravimo soočenje. To se naredi tako, da se zasliši najprej eno, potem drugo pričo," je dejal Lamut in dodal, da je za naslednja zaslišanja rezerviral prostore DZ-ja 6. in 8. decembra. "Ali bodo seje točno takrat izvedene, ne morem potrditi ali ovreči," je poudaril. Vmesno poročilo predsednik komisije pričakuje predvidoma spomladi.

Člani komisije niso zaznali ničesar, kar bi zahtevalo prijavo organom pregona

Na dosedanjih zaslišanjih člani komisije niso zaznali ničesar, zaradi česar bi morali priče naznaniti organom pregona, prav tako je prezgodaj za vprašanje, ali je katera od prič govorila neresnice. "To bomo lahko povedali takrat, ko bomo imeli na mizi vse zgodbe," je poudaril Lamut.

Na novinarska vprašanja, ali sam ocenjuje, da je šlo pri dejanjih, ki so bila predmet zaslišanj, za politične pritiske, je Lamut dejal, da je šlo za politične izjave. "Politična izjava in pogovor politika s politikom je delovni proces," je med drugim poudaril Lamut.

Tatjana Bobnar zavrnila trditve Tine Heferle

Danes pa se je odzvala tudi nekdanja ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar, ki zavrača trditve državne sekretarke na ministrstvu za notranje zadeve Tine Heferle s sredinega zaslišanja pred komisijo. Heferle je med drugim pričala, da Bobnarjeva ni bila zadovoljna z delom nekdanjega vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Boštjana Lindava.

Kot je Bobnar zapisala v izjavi za medije, ki jo je posredovala prek svojega odvetnika Luke Švaba, je Lindav ves čas njenega mandata na mestu notranje ministrice užival vso njeno podporo in zaupanje za polni mandat generalnega direktorja policije. Ob tem se Bobnarjeva sprašuje, ali jo je Heferle med pričanjem na komisiji morda zamenjala s kom drugim.

Je pa Bobnar danes na izrecni poziv Lamuta na preiskovalno komisijo poslala tudi listinska dokazila, s katerimi potrjuje svoje pričanje na komisiji 23. oktobra in krivo pričanje prič, ki so bile zaslišane v tem tednu.

"Iz teh listinskih dokazov nedvoumno izhaja resničnost pričanja Tatjane Bobnar pred komisijo, prav tako pa ti listinski dokazi dokazujejo, da so bile dne 14. 11. 2023 ter 15. 11. 2023, pred komisijo podane številne neresnične in kontradiktorne izjave oziroma so vabljeni celo krivo pričali, o čemer bodo lahko presojali pristojni organi," je zapisala Bobnar.

Po njenih navedbah se neresnične izpovedi med drugim nanašajo tako na obstoj nedopustnih zahtev in pogojevanj predsednika vlade, da bi Bobnar še ostala ministrica, kot tudi na uredbi o varovanju in glede predlogov za imenovanje vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije za polni mandat. Ob tem je komisiji predlagala tudi zaslišanje določenih prič, je še zapisala v izjavi.