Predlog ustavnih sprememb, ki spreminja 112., 114. in 118. člen ustave, so v parlamentarni postopek na začetku aprila lani vložile poslanske skupine Gibanje Svoboda, SD in NSi. Sprememba 112. člena ustave uvaja prenos potrjevanja ministrov na predlog predsednika vlade z DZ-ja na predsednika republike. Predsednik republike bi imel pri imenovanju ministrov predvsem protokolarno oziroma formalno vlogo in imenovanja ne bi mogel odkloniti.

Kot je za Radio Slovenija poročala Jolanda Lebar, je to že šesti poskus, da bi odpravili dvofazni postopek imenovanja vlade v državnem zboru, ki je v Sloveniji unikaten. Nikjer drugje državni zbor namreč ne izvoli najprej predsednika vlade, nato pa odloča še o njegovi ministrski ekipi. Če bi ustavnorevizijski postopek tokrat uspel, bi bil v državnem zboru postopek enofazen.

Na tajnem glasovanju bi tako z absolutno večino glasov poslanke in poslanci potrdili predsednika vlade, ta pa bi si izbral ministrsko ekipo, ki bi jo potrdil predsednik oziroma predsednica republike. To pomeni tudi, da ne bi bilo več interpelacije proti posameznemu ministru, ampak zgolj proti vladi v celoti, v obliki konstruktivne nezaupnice, kar ureja predlagana sprememba 118. člena ustave.

Po predlogu sprememb 114. člena ustave pa z zakonom tudi ne bi več urejali števila ministrstev, ampak bi bila to odgovornost vsakokratne vladne koalicije, zakon pa bi urejal pristojnosti in delovna področja tako vlade kot posameznih ministrstev.

Ob nezaupnici ministru bi se že oblikovala večina za interpelacijo vlade

Ustavna komisija DZ-ja je na predlog poslanskih skupin konec junija 2023 ustanovila strokovno skupino, ki jo sestavljajo Dino Bauk, Mirko Pečarič, Janez Pogorelec in Saša Zagorc, vodi pa jo Igor Kaučič.

Kot je na seji predstavil Janez Pogorelec, je strokovna skupina preučila predlog in ugotovila, da je enak tistim, ki so bili v preteklosti že večkrat vloženi. Večjih pomislekov glede predlaganih sprememb strokovna skupina ni imela, so pa predlagali kompromisno rešitev glede 118. člena, ki ohranjanja možnost poslancev, da izrazijo nezadovoljstvo s posameznim ministrom.

Ministra izglasovano nezadovoljstvo ne bi razrešilo s funkcije, bi pa bi imelo politične posledice, meni. Ko bi bila namreč z večino vseh poslancev izglasovana nezaupnica ministru, bi prišli v položaj, ko bi se že oblikovala tudi večina, ki lahko izreče konstruktivno nezaupnico predsedniku vlade. "Če predsednik vlade ne bo zamenjal takega ministra, je seveda zelo verjetno, da bo potem sam padel oziroma da bo padla njegova vlada," je pojasnil.

Poleg tega interpelacija ne bi bila prepuščena samo ministru, ampak bi moral biti predsednik vlade prisoten na interpelaciji, to pa bi ga prisililo, da bi dobro razmislil, ali bo takega ministra razrešil ali ga bo šel branit v parlament, meni. S tem bi bil po mnenju strokovne skupine celoten sistem odgovornosti veliko bolj konsistenten.

Strokovna skupina bo pripravila tri osnutke sprememb ustave

Ustavna komisija DZ-ja je še pred razpravo z osmimi glasovi za in petimi proti izglasovala predlog koalicijskih poslancev, naj strokovna skupina pripravi tri osnutke predlaganih sprememb ustave; v prvem se spreminja samo 114. člen ustave, torej da z zakonom ne bi več urejali števila ministrstev. Drugi osnutek bi vseboval spremembe vseh treh členov, tretji pa poleg spremembe 114. še 112. člena, torej prenos potrjevanja ministrov na predlog predsednika vlade z DZ-ja na predsednika republike.

Poleg tega so strokovni skupini naložili, naj pri spremembi 114. člena ustave, za katerega ocenjujejo, da ima največ podpore, opremi s primeri prakse iz tujine. Sejo so nato prekinili brez razprave, kar je sprožilo negodovanje v opoziciji.

Zadostna podpora za uveljavitev sprememb za zdaj ni zagotovljena

Za uveljavitev predlaganih ustavnih sprememb predlagatelji potrebujejo dvotretjinsko večino v DZ-ju oziroma glasove 60 poslancev. Teh za zdaj nimajo. V SDS-u, v katerem so v preteklosti že večkrat predlagali, da bi DZ z absolutno večino v paketu potrdil predsednika vlade in njegovo ministrsko ekipo, predlaganim spremembam v takšni obliki nasprotujejo, do predloga so zadržani tudi v Levici.

Omenjeni predlog ustavnih sprememb je eden od treh vloženih v parlamentarni postopek v tem sklicu DZ-ja. Koalicija je namreč v postopek vložila tudi predlog ustavnih sprememb glede imenovanja sodnikov, s katerimi predlagajo prenos pristojnosti imenovanja sodnikov na predlog Sodnega sveta z DZ-ja na predsednika republike. Vlada pa je v DZ poslala besedilo predloga za začetek postopka za spremembo 160., 161. in 162. člena ustave, s katerimi bi uvedli diskrecijsko pravico ustavnega sodišča pri izbiri zadev in tako zagotovili boljše obvladovanje pripada na ustavnem sodišču, hitrejše in učinkovitejše varstvo ustavnosti in človekovih pravic, ne da bi omejili dostop do sodišča.