Še pred glasovanjem o noveli zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic SFRJ v Sloveniji je večina poslancev zavrnila dopolnili SDS-a, ki bi po zatrdilih največje opozicijske stranke izključili tiste, ki so sodelovali v agresiji na Sloveniji leta 1991, da bi uživali bonitete, ki jih prinaša zakon. Če poslanci ne bodo podprli dopolnili, bo to pomenilo, da zakon nagrajuje okupatorja, je pred glasovanjem ocenil poslanec SDS-a Branko Grims.

Notranja ministrica Katarina Kresal je v uvodu razprave o noveli dejala, da zakon izbrisanim ničesar ne podarja, niti odškodnin, niti slovenskega državljanstva, niti volivne pravice. Po njenih besedah novela določa pogoje, pod katerimi lahko tujec, ki je bila na dan 25. 6. 1991 državljan druge republike nekdanje Jugoslavije in ki dovoljenja za stalno prebivanje v naši državi še nima, ne glede na določbe zakona o tujcih pridobi dovoljenje za stalno prebivanje, je povedala.

"Novela določa, v katerih primerih se šteje, da so imeli državljani drugih republik nekdanje SFRJ, ki so bili izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče tudi za nazaj, to je od prenehanja prijave stalnega prebivališča dalje."

Kresalova: Postopki bodo individualni
Kresalova je tudi pojasnila, da novela ureja izdajo dopolnilne odločbe tistim izbrisanim, ki so bili v zadnjih 18 letih po izbrisu sprejeti v slovensko državljanstvo, ne da bi jim bilo predtem izdano dovoljenje za stalno prebivanje. V nasprotnem primeru so v slabšem položaju od tistih, ki so že prejeli dopolnilne odločbe na podlagi odločbe ustavnega sodišča, je opozorila.

Po besedah ministrice bodo ti izbrisani po vložitvi vloge in izpolnjevanju zakonskih pogojev v individualnem postopku lahko pridobili dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji za naprej, s posebno dopolnilno odločbo pa bo legalizirano njihovo bivanje v Sloveniji od izbrisa dalje. Izbrisani, ki niso bili upravičeni do izdaje dopolnilnih odločb, bodo imeli tri leta časa za vložitev zahtevkov.

Vključeni tudi otroci izbrisanih
Predlog prinaša tudi novost na področju upravičencev. Vključuje namreč tudi otroke izbrisanih, ki so se rodili v Sloveniji po 25. 6. 1991 in ki v Sloveniji dejansko živijo od rojstva dalje, je še dejala ministrica. Ob tem je pozvala poslance, naj podprejo novelo, če ne iz etične zaveze po odpravi krivic, pa zaradi spoštovanja slovenske ustave.

Če bodo poslanci zakon sprejeli brez dopolnila SDS-a, ki izključuje možnost bonitet, tudi pravice do odškodnine tistim, ki so Slovenijo napadli z orožjem oz. špekulante, bo to eden najbolj absurdnih aktov, ki jih je po osamosvojitvi sprejel DZ, je v razpravi o zakonu o izbrisanih dejal predsednik SDS-a Janez Janša.

"V isti koš mečete ubogo snažilko in generale JLA"
Kot je pojasnil, je prav, da se tudi za nazaj uredi status tistim, ki si tega statusa niso mogli urediti, absurdno pa je, da se status ureja tistim, ki si ga niso želeli urediti. "V isti koš mečete ubogo snažilko z rakom iz Kranjske gore in generale Jugoslovanske armade, ki so krivi za smrtne žrtve v agresiji na Slovenijo," je dejal predlagateljem in zagovornikom novele.

Po Janševih besedah je prvi o tem, da je Slovenija izbrisala nekaj 10 tisoč ljudi, "spregovoril leta 2003 znani predsednik društva samoimenovanih izbrisanih in temu so pritrdili tudi nekateri generali, recimo general Aksentijević. Ta je govoril o 30 tisoč izbrisanih".

Janša: Kučan govoril o največ 4.000 izbrisanih
Kot je povedal prvak SDS-a, je Aksentijevićevo izjavo marca 2003 komentiral bivši predsednik države Milan Kučan. Ta je po Janševih navedbah dejal slednje: "No, številka je izmišljena, ampak to ni prva stvar, ki si jo je Aksentijević izmislil. Kolikor je meni poznan podatek, je to približno štiri tisoč ljudi, za katere ni ugotovljeno, ali so vsi še v Sloveniji ali so iz Slovenije odšli. Kar se meni zdi, ali bi se meni zdelo najmanj dopustno je, da če bi kdorkoli s stiskami tistih ljudi, ki morebiti res niso znali urediti svojega statusa, zdaj politično manipuliral celo s trditvami, da je prišlo v Sloveniji do etičnega čiščenja."

Točno to zdaj vladna koalicija počne, je dejal Janša in dodal, da je vladna koalicija po sedmih letih izumila številko, ki je blizu številke, o kateri je govoril Aksentijević, Kučan pa je zanjo rekel, da je izmišljena.

Potrč: Zakon ne predvideva odškodnin
Vladni predlog so podprli v koalicijskih poslanskih skupinah. Po besedah poslanca SD-ja Mirana Potrča je minilo 18 let, odkar je bil izvršen nezakoniti izbris 25.000 prebivalcev, državljanov držav drugih republike nekdanje Jugoslavije, iz registra stalnega prebivališča. To je po Potrčevih besedah dvakrat, leta 1994 in 2003, ugotovilo tudi ustavno sodišče.

Izbrisani so, tako Potrč, morali potem začeti trnovo po pridobivanja statusa na novo. "Zakon o izbrisanih ne predvideva nobenih odškodnin, prav tako so bili doslej zavrnjeni vsi zahtevki izbrisanih za odškodnino. Vsi strahovi o oškodninah so le strašenje z neresnicami," je še dejal poslanec največje koalicijske stranke.

"Izbrisani največja kršitev človekovih pravic"
V imenu poslanske skupine Zaresa je novelo podprl Vito Rožej. Po njegovih besedah gre pri izbrisanih za največjo kršitev človekovih pravic v samostojni Sloveniji. Opozoril je tudi, da se izbrisani niso mogli pritožiti, ker ni bilo odločbe o izbrisu iz registra.

Za poslanca LDS-a Antona Anderliča je nujno, da država popravi krivice, saj je to civilizacijska pridobitev. Upa, da v razpravi v parlamentu ne bo prevladala diskusija, ki deli Slovence na tiste, ki so zavedni, in na nezavedne, ki podpirajo izbrisane oz. domnevne špekulante in kolaborante. Prav tako kot Potrč je tudi Anderlič prepričan, da ni nevarnosti za odškodnine izbrisanim. Zakon so podprli tudi v poslanski skupini DeSUS.

Jelinčič: Koalicija zamrznila svoj odnos do domovine
Vodja poslancev SNS-a Zmago Jelinčič je dejal, da ni bilo izbrisa, in tako tudi izbrisanih ne more biti. "Kar na lepem, čez določen čas, se je zgodilo to, da se je koalicija odločila, da bo zamrznila svoj odnos do domovine, da se bo obrnila stran in da jim bo v želji po čim večji politični podpori - kajti ta številka tako imenovanih izbrisanih raste iz dneva v dan -, v želji, da tisti ljudje dajo glas koalicijskim strankam, dala vse, kar bodo hoteli. Dala jim bo denar, dala jim bo pozicije, dala jim bo službe in še opravičila se jim bo v imenu naše skupne domovine. V SNS-u ne pristajamo na to in nikoli ne bomo pristali na to," je še poudaril Jelinčič.

Tudi v SLS-u so proti noveli zakona o izbrisanih. Kot je pojasnil njihov poslanec Janez Ribič, so državljani pred leti na referendumu odločno povedali, da ne sprejemajo zakona, s katerim bi urejali zakon za nazaj in dajali odločbe za nazaj. Prepričan je, da bi bilo treba problematiko t. i. izbrisanih urediti z ustavnim zakonom oz. celo s spremembo ustavo.

Po njegovih besedah je nedopustno tudi, da bi dovoljenje za bivanje v naši državi dobili nekdanji agresorji. "Ob razpravi o interpelaciji ministrici v tem mandatu se je tudi izkazalo, da na ministrstvu zbrani podatki nikakor ne morejo biti pravilni, da ne rečemo resnični, kar vse kaže na interese nekaterih in na poizkus izigravanja parlamenta kot zakonodajalca v naši ustavni ureditvi," je še dejal Ribič.