DZ bo na današnji izredni seji po padcu predsednika Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića v drugem poskusu volil novega mandatarja. Kandidat za ta položaj je zdaj predsednik SDS-a Janez Janša. O dogajanju po Jankovićevi neizvolitvi in o pričakovanjih pred konstituiranjem desnosredinske vlade smo se na MMC-ju pogovarjali z novinarko Ksenijo Koren in političnim analitikom Darkom Štrajnom.

Nasprotno Štrajn dvomi, da bi lahko pred glasovanjem o mandatarju v DZ-ju nastali kakšni nepričakovani zapleti, razen če se ne bo, kot pravi, na javnih prostorih pred DZ-jem ali pa kje drugje pokazala kakšna ljudska jeza.

Štrajn: Predsednik je "imenoval prava dejstva"
Poteza predsednika republike Danila Türka, ki v drugem krogu ni predlagal kandidata za mandatarja, Janšo pa je označil za kandidata brez polne legitimnosti, je bila za Korenovo pričakovana, saj je predsednik, kot pravi, "letos na reelekciji in jasno je s tem pokazal, od koga jeseni pričakuje podporo". "Skušal je ravnati všečno. Najbrž jeseni računa na volivce Pozitivne Slovenije. Ravnal je torej popolnoma legitimno."

Štrajn je poudaril, da je bila to edina korektna poteza, ki jo je lahko kot predsednik republike sploh naredil. S tem je po njegovem mnenju "imenoval prava dejstva", ki jih vidi vsaj okoli 70 odstotkov Slovenije.

Korenova: Verjamem, da bosta Pahor in Janković držala obljube
Glede odziva Zorana Jankovića in predsednika SD-ja Boruta Pahorja na podpis koalicijske pogodbe, ki sta oba napovedala, da bosta njuni stranki tvorili konstruktivno in državotvorno opozicijo, je zatrdil, da vsekakor tako destruktivna opozicija, kot je bila prejšnja, ne moreta biti, tudi če bi hoteli.

"Politiki radi obljubljajo. Verjamem, da bosta v razmerah gospodarske agonije svoje obljube držala. Gotovo ju bodo volivci nagradili," pa je zatrdila Korenova.

Pojasnila sta nam tudi svoje stališče do zakona o vladi, s katerim se zmanjšuje število ministrstev, ustanavlja ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ter uvršča tožilstvo pod okrilje MNZ-ja. "Reči, to je dobro ali slabo, je tako, kot danes ocenjevati vlado, ki je še nimamo. Če bo ta odločitev Janševe koalicije najbolj vznemirila javnost in vplivala na življenje ljudi, smo na varni strani radarja, kot bi dejal Borut Pahor," je pojasnila Korenova.

"Kar zadeva ministrstvo za kulturo, je jasno, da gre za neko simboliko in za poseben položaj kulture v Sloveniji, ki je nekako legitimen. Drugače pa ni toliko pomembno število ministrstev, ampak prestrukturiranje vlade, kakršno je v imenu tega zmanjševanja narejeno. Tukaj je najbolj očitna ta zadeva s tožilstvom in policijo, pri čemer je popolnoma razvidno, da gre za to, da se zaščiti in prikrije vsa početja, tako Janševe stranke kot vseh, ki so z njo povezano delovali od prodaje orožja naprej," pa je opozoril Štrajn.

Štrajn: Vprašanje je, kaj se bo v imenu varčevanja uničevalo
Sogovornika smo povprašali tudi o njunem pogledu na napovedano varčevanje v prihajajočem mandatu. Štrajn pravi, da težko reče, ali bo to varčevanje uspešno, saj po njegovem mnenju tudi Evropa ne ve, ali bo s svojim varčevalnim svežnjem uspešna. "Razumem, da Slovenija mora varčevati. To bi počela pod katero koli vlado. Glavno vprašanje pa ni varčevati ali ne, ampak kaj se bo v imenu tega varčevanja uničevalo," je sklenil.

"Če jim ne bo uspelo, bo to slabo za vse nas. In nihče ne bo imel pravice reči 'so what'," pa je poudarila Korenova.