Predsednik SDS-a Janez Janša je po podpisu pogodbe novinarjem zatrdil, da so koalicijski partnerji enakovredni in da ni nobena stranka izmed podpisnic koalicijske pogodbe dodatek, obenem pa je izpostavil: "Za to koalicijo stoji 50 poslanskih glasov, za temi glasovi pa stoji skoraj 600.000 volivcev."
"Zadnja leta smo vsi skupaj več ali manj nemočno opazovali, kaj nastaja iz naše države. Danes smo podpisali koalicijsko pogodbo, ki predstavlja vsebinsko osnovo za vrnitev Slovenije na pot normalnega razvoja," je poudaril Janša in pojasnil, da sta tako koalicijska pogodba kot koalicija "protikrizna koalicija razuma, ki se ne obremenjuje z različnimi ideološkimi oznakami". Zatrdil je, da je v ospredju njihovih prizadevanj blaginja ljudi.
"Janša nima polne legitimnosti za sestavo vlade"
Po Janševih besedah čakajo koalicijo najtežje naloge v prvem letu in pol, ki bodo po njegovem prepričanju odločilne. Zelo pomembni bosta sprejemanje in uresničevanje rebalansa proračuna, pri čemer se bo treba odpovedati vsemu, "česar ne bomo mogli financirati s tem, kar ustvarimo", je poudaril. Ob tem je dodal, da bo koalicija naredila vse, da bo ta korak narejen ob upoštevanju načela pravičnosti.
Janša obžaluje, da se na vabilo na koalicijska pogajanja niso odzvali Pahorjevi Socialni demokrati. Dodal je, da bo v partnerstvo za razvoj povabil tako SD kot Pozitivno Slovenijo Zorana Jankovića.
Koalicijske partnerice se zavedajo "težkih časov"
Ljudmila Novak, predsednica NSi-ja, je po podpisu pogodbe poudarila, da se stranka zaveda, da vladanje ne bo lahko, vendar želijo s svojim znanjem in po svojih najboljših močeh delati za dobro državljanov.
"Težkih časov" se zaveda tudi Gregor Virant, ki je pojasnil, da zaradi tega ob vstopu v koalicijo ni nobene evforije in posebnega veselja, ni pa tudi "nobenega strahu". Predsednik Liste Virant je zatrdil, da je skupni imenovalec petih strank, ki sestavljajo koalicijo, "volja, da zaženemo gospodarstvo, da uravnotežimo javne finance in da vrnemo državljanom zaupanje v pravno državo".
Prepričan je, da bo zaradi omenjenega "skupnega imenovalca", na katerem je koalicija zgrajena, tako močna, da bo koalicija zdržala celoten mandat.
Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec je poudaril, da so se v stranki odločili za vstop v koalicijo zato, da bi deblokirali "politično patpozicijo, nastalo po četrtem decembru". Nadaljevanje politične krize bi po Erjavčevih besedah položaj Slovenije še poslabšalo. Odločitev stranke označuje kot državotvorno dejanje, zadovoljen pa je tudi s koalicijsko pogodbo. Po njegovem mnenju je nastala koalicija lahko kos izzivom, ki čakajo državo.
"V to koalicijo vstopamo pogumno, odločno, brez strahu in s polno mero odgovornosti za izzive, ki so pred nami," je po podpisu koalicijske pogodbe novinarjem povedal predsednik SLS-a Radovan Žerjav. Prepričan pa je, da sama koalicija ne bo dovolj in bo treba sodelovati tudi z opozicijo. Upa, da se rušenje koalicije ne bo začelo, še preden bo začela delo, in da bosta komunikacija in sodelovanje med koalicijo in opozicijo dobra.
Pogajalci omenjenih strank so pogodbo uskladili pretekli konec tedna, v torek pa so koalicijsko pogodbo potrdili še organi strank, nazadnje v SDS-u.
Število ministrstev namerava nova koalicija zmanjšati s 15 na 11. Ohranili bodo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ministrstvo za zdravje, ministrstvo za obrambo in ministrstvo za zunanje zadeve. Namesto ločenih ministrstev za pravosodje in za javno upravo naj bi dobili eno ministrstvo za pravosodje in javno upravo. V novem ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport naj bi združili ministrstvo za šolstvo in šport in ministrstvo za kulturo ter jima pridružili še področje visokega šolstva in znanosti. Področje visoke tehnologije in razvoja pa naj bi združili z ministrstvom za gospodarstvo v novo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Iz ministrstva za okolje in prostor naj bi delovno področje prostora združili z ministrstvom za promet v novo ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Področje okolja pa bi skupaj z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter službo za podnebne spremembe sodilo v okvir novega ministrstva za kmetijstvo in okolje.
Zdaj pogajanja še s predstavnikoma manjšin
Zaenkrat imajo torej 50 glasov podpore. Ali bosta za Janšo kot mandatarja in nato za novo ministrsko ekipo glasovala tudi predstavnika manjšin, pa bo odvisno od pogajanj glede stališč pri manjšinski problematiki. "V koalicijski pogodbi manjka manjšinski del. Smo se pa pogovarjali o zavezi koalicije do manjšinskih vprašanj in obveznosti. V zvezi s tem bo nastal dogovor med poslancema narodnih skupnosti in potencialno koalicijo o uresničevanju posebnih pravic italijanske in madžarske narodnosti," pravi poslanec madžarske narodne manjšine Laszlo Göncz in dodaja, da naj bi dogovor sklenili do petka zvečer.
Od tega, kaj bo zapisano v dogovoru, je odvisna njuna podpora Janši. "Namreč drugi pogoj je zdaj izpolnjen, saj obstaja večinska podpora političnih strank in midva nisva več jeziček na tehtnici," je poudaril.
O mandatarju v soboto
Opoldne je svojo odločitev o mandatarju na tiskovni konferenci sporočil tudi predsednik republike Danilo Türk. Kot je znano, lahko mandatarja v drugem krogu poleg predsednika države predlagajo tudi ali skupina najmanj 10 poslancev ali poslanska skupina. Poslanci bodo o mandatarju glasovali na seji, ki bo v soboto. Predsednik se je odločil, da svojega kandidata ne bo predlagal.
Odločilna je bila potrditev DeSUS-a
Pri pogajanjih o Janševi koaliciji je bila ključna odločitev sveta stranke DeSUS, saj bi imela koalicija preostalih štirih strank brez upokojenske stranke le 44 poslanskih glasov. Hkrati podpora stranke DeSUS ni bila samoumevna, saj so v nekaterih strankinih pokrajinskih odborih nasprotovali sodelovanju z Janševo koalicijo. Toda, kot je pojasnil predsednik stranke Karl Erjavec, druge izbire niti niso imeli, če niso želeli predčasnih volitev. Od 48 navzočih članov sveta stranke jih je nato za vstop v koalicijo glasovalo 37.
Koalicijska pogodba temelji na gospodarstvu, financah, pravni državi
Predsedniki strank so v torek poudarjali, da so skupni imenovalec koalicijske pogodbe vprašanja gospodarstva, financ in pravne države. Vsi so tudi zatrdili, da kadrovska vprašanja, razen kandidata za mandatarja, še niso dokončno dogovorjena.
Z obsežno koalicijsko pogodbo se bodo stranke zavezale, da bodo število ministrstev znižale na 11, javno porabo do konca mandata omejile na 45 odstotkov BDP-ja, stabilizirale javne finance, prek davčnih sprememb spodbujale podjetništvo in zaposlovanje visoko izobraženih ter radikalno, kot so zapisale, odpravljale birokratske ovire. S socialnimi partnerji bodo sklenile socialni sporazum, opoziciji pa ponudile partnerstvo za razvoj.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje