Poslanke in poslance je nagovoril kandidat za mandatarja za sestavo vlade, predsednik SDS-a Janez Janša. Kandidatov nagovor navadno vsebuje predstavitev programskih zasnov vlade, Janša pa se je osredinil na oceno stanja. Podrobnejši program bo razkril ob predstavitvi vladne ekipe v DZ-ju, trenutno je pomembnejša analiza, saj "če se večinsko ne bomo strinjali, kje smo, potem nima smisla razpravljati o ukrepih za izboljšanje stanja".

"Prioritete mandata so popolnoma jasne, bile bi enake za katero koli vlado. Stabilne javne finance, ponoven zagon gospodarske rasti in nova delovna mesta. Znotraj teh prioritet je zajeto vse preostalo," je dejal.

BDP Slovenije pada, evrsko območje v recesijo
Analizo je utemeljil na napovedih in predstavitvah Urada za makroekonomske analize in razvoj. Napoved gospodarske rasti je vse slabša in za leto 2012 znaša 0,2 odstotka, Slovenija pa je v krizi doživela tretji največji padec BDP-ja – samo Grčija in Litva sta pred nami. Poleg tega pa se tudi zunanjemu okolju – evrskemu območju – napoveduje recesija, je dejal v analizi stanja.
Delež javnega dolga v BDP-ju je vedno večji, skrb vzbujajoč pa je večji del dolga, ki prikazuje v času krize nastali delež. Smo med štirimi državami, pri katerih je zadolženost najbolj drastično porasla, je nadaljeval.
"Javni sektor ni parazit družbe"
Najprej se je treba dogovoriti, da takšno stanje ne more trajati, in nato o načelih, kako tako stanje rešiti. Kot prvo načelo je treba izkoreniniti predsodek, da "gospodarstvo ustvarja, javni sektor troši". To ni res, je dejal Janša – tudi gospodarstvo ne more brez servisa javnega sektorja, življenje pa ima tudi duhovno in kulturno dimenzijo. "O javnem sektorju ne moremo govoriti kot o parazitu družbe", je izjavil.
Po drugi strani pa ni mogoče imeti javnega sektorja, ki ga država ne more sfinancirati – pa naj bodo zahteve še tako upravičene, je izjavil kandidat. Kratkoročna rešitev je financiranje zatečenega stanja z zadolževanjem, na dolgi rok pa tako ne bo šlo.
"V Sloveniji smo 15 let po osamosvojitvi izšolali petkrat več družboslovcev – novinarjev, pravnikov, ekonomistov – kot pa inženirjev," je izpostavil kot drugi strukturni problem. Neravnovesje v izobraževalnem sistemu po njegovih besedah prinaša tudi neravnovesje v gospodarstvu. Premalo imamo ustvarjanja in industrijskega sektorja, preveč pa storitev.

Dogoročno prestrukturiranje države in družbe
Slovenija mora po njegovih besedah nujno "nazaj k nekemu ravnovesju" – h konkurenčni proizvodnji oziroma k ustvarjanju. Stremeti moramo k družbi enakih možnosti, ne pa k družbi enakosti. Zato je socialne partnerje in vse ostale politične stranke pozval k pogovorom o novem socialnem in medgeneracijskem sporazumu, da se bo lahko doseglo soglasje o ukrepih za dolgoročno prestrukturiranje države in družbe.

"Najboljša socialna politika so nova delovna mesta"
Janša je poudaril, da je treba ob spraševanju, ali je Slovenija socialna država, pogledati v Evropo. V Evropski uniji so se še pred našim vstopom poenotili, da so bistvo vsake socialne politike nova delovna mesta, kjer ljudje dobijo pošteno plačilo za pošteno delo. "Poudarek vsake resne socialne politike stoji na tem. Ne na miloščini," je izjavil. Zato je v Sloveniji problematično tudi to, da nadomestilo za brezposelnost znaša podobno vsoto kot minimalna plača. "Če je stimulacija za nedelo taka, je jasno, kakšen je stimulacijski moment," je izjavil.

Ne le socialna politika, zgled iz Evrope nam je po njegovih besedah lahko tudi usmeritev v mala in srednja podjetja.

Združevanje ministrstev je le en korak
"Z vso resnostjo in spoštovanjem" je naslovil peticijo proti ukinitvi ministrstva za kulturo. Pojasnil je, da je vladni namen zmanjšati sredstva za birokracijo, s tem pa se odpre prostor za financiranje ustvarjanja in dejavnosti. "Nobenega ministrstva ne ukinjamo, je pa res, da resorje združujemo", je zatrdil. Strinjal se je s kritikami, da samo združevanje resorjev samo po sebi ni smiselno in napovedal bistveno racionalnizacijo po vsej hierarhiji navzdol – nujno pa je začeti na vrhu.
"Ne bomo tekmovali v obtoževanju prejšnje vlade"
Janša je v sklepu nagovora kritično nastopil do poskusa bodoče opozicije, ki na zakon o vladi – tudi zaradi prenosa tožilstva na notranje ministrstvo – napoveduje veto v državnem svetu in ustavno presojo. Takšnega "nagajanja" opozicije Janša ne pomni, čeprav je poslanec že od leta 1990. Te poteze so absolutno legitimne, je dejal, zavedati pa se je treba tudi posledic: "Vsak dan, ko se vlada ne formira, nas stane dodatnih 10 milijonov evrov."

Napovedal je, da njegova vlada ne bo tekmovala v obtoževanju prejšnje vlade in da bo "ponudil roko vsem za ukrepe, ki bodo Slovenijo pripeljali iz krize".
Računa na 52 poslancev
Janševo kandidaturo je sicer s podpisi podprlo 50 poslancev iz strank: SDS, Lista Virant, SLS in DeSUS. Pri samem glasovanju pa ga bosta podprla tudi poslanca italijanske in madžarske narodne manjšine.