Kot je pojasnil predsednik komisije za preprečevanje korupcije Drago Kos, je komisija DZ-ja, ki ji predseduje Branko Marinič (SDS), člane Kosove komisije povabila na sejo, k razpravi o točki dnevnega reda, ki govori o njihovem ne/izvajanju določb poslovnika parlamentarne komisije. Gre za to, da je parlamentarna komisija zahtevala tudi podatke o prijaviteljih na komisijo za preprečevanje korupcije, ki pa jih ta ne želi predati, zato ji parlamentarna komisija očita neizvajanje določb poslovnika te komisije.
Predsednik komisije Marinič je sejo zaradi obstrukcije dveh članov prekinil, saj je bila nesklepčna. Poslanca Anton Kampuš (SD) in Franc Jurša (DeSUS) sta namreč zahtevala, da naj SDS z mesta predsednika komisije umakne Branka Mariniča. Ta je odvrnil, da je poslanska skupina SDS-a na to zahtevo že odgovorila, da ga ne bo zamenjala. Nadaljevanje seje je Marinič napovedal za prihodnje leto, na vprašanje, ali bi lahko nadaljnje obstrukcije otežile delo komisije, pa je dejal, da ima v komisiji opozicija štiri člane od sedmih, tokrat pa je bilo naključje, da je bil eden od opozicijskih članov odstoten in komisija po odhodu dveh članov ni bila več sklepčna.
Kosova komisija predlagala za javnost odprto razpravo
Kosova komisija je, da bi se izognila napačnim interpretacijam stališč ene in druge komisije, predlagala, da se razpravo ob omenjeni točki odpre za javnost in bi nanjo povabili tudi medije, a je Marinič to zavrnil.
V Kosovi komisiji so še pred sejo Mariničeve komisije še enkrat predstavili svoje mnenje o izvajanju določb poslovnika Mariničeve komisije DZ-ja, ki ga ta zahteva od Kosove komisije. Drago Kos je zapisal, da je nadzor nad delovanjem komisije za preprečevanje korupcije določen v zakonu o preprečevanju korupcije, komisija pa ima po zakonu enkrat letno dolžnost DZ-ju poročati o svojem delu. Lahko pa na predlog DZ-ja o svojem delu poroča tudi večkrat.
Protikorupcijska komisija DZ-ja pa je pristojna za opravljanje neposrednega nadzora nad izvajanjem nalog komisije za preprečevanje korupcije, povezanih s funkcionarji. Kosova komisija mora Mariničevi komisiji zagotoviti reden in popoln vpogled v postopek in sistem nadzora nad premoženjskim stanjem funkcionarjev, komisija pa to opravlja tako, da vsake tri mesece poroča parlamentarni komisiji o vsebini in obsegu nadzora, ugotovitvah in mnenjih Kosove komisije, povezanih z nezdružljivostjo. Marinič je ob tem izpostavil, da državnozborska komisija nadzoruje Kosovo komisijo in da se Kos nenehno izogiba nadzoru.
"Če bi Kosova komisija ugodila Mariničevi, bi s tem kršila zakon"
Kos opozarja, da poslovnik parlamentarne komisije ureja način dela te komisije in ne delovanje komisije za preprečevanje korupcije, morebitne spremembe poslovnika pa ne morejo neposredno vplivati na delovanje Kosove komisije, saj ta lahko deluje le v skladu s svojim poslovnikom, ki ga je sprejel DZ in v skladu z relevantno zakonodajo. "Če bi se komisija za preprečevanje korupcije pozitivno odzvala na zahtevo parlamentarne komisije po vpogledu v prijave, ki jih Kosova komisija obravnava, bi s tem kršila zakon o preprečevanju korupcije, ki natančno določa predmet nadzora, ki ga vrši komisija DZ-ja."
V protikorupcijski komisiji, ki jo vodi Kos, še poudarjajo, da morajo varovati identiteto prijaviteljev sumov korupcije, ker so med prijavljenimi osebami tudi poslanci DZ-ja, pa bi bil po Kosovem mnenju vpogled v prejete prijave s strani poslancev skrajno neetično dejanje, ki bi lahko vplivalo tudi na nadaljnje postopke.
Marinič je glede Kosove ustavne pobude, ki jo je ta vložil po spremembah poslovnika Mariničeve komisije, povedal, da je to že druga ustavna pobuda Kosa, potem ko je državnozborska komisija maja spremenila poslovnik tako, da mora Kosova komisija državnozborski posredovati vse prijave sumov korupcije, ki so bile vložene. Ob tem je spomnil, da je ustavno sodišče prvo pobudo za začetek postopka presoje ustavnosti dopolnitev poslovnika državnozborske komisije zavrnilo.
Je pa komisija za preprečevanje korupcije tudi sama predlagala dodaten nadzor nad svojim delovanjem - predlog je vključen v predlog zakona o integriteti v javnem sektorju - in to tako, da bi parlamentarna komisija lahko nadzirala delovanje Kosove komisije na vseh področjih delovanja in ne samo na nekaterih, kot velja zdaj, a brez navajanja podatkov, ki bi omogočali identifikacijo obravnavanih fizičnih in pravnih oseb.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje