Še aktualni guverner Banke Slovenije Marko Kranjec je poleg slabih bonitet države izpostavil še čedalje manjšo zmožnost zadolževanja poslovnih bank, saj so zaradi državnega lastništva odvisne od bonitet države.
Po njegovem mnenju se sanacije bančnega sektorja oklepamo kot zadnje bilke, ampak težave ležijo še v realnem sektorju oz. podjetjih, ki niso plačilno sposobna. In če tega ne bomo rešili s konkretnimi ukrepi, tudi slaba banka ne bo prinesla rešitve, je prepričan. Izrazil je tudi razočaranje nad vodenjem ekonomskih politik vse od leta 2000 naprej ter užaloščenost, da povzdigujemo tujce in da sami nismo sposobni rešiti svojih težav. "To se mi zdi ponižujoče," je dejal.
Ekonomist Jože P. Damijan pa je pojasnil, da Slovenija po osnovnih kazalcih sicer ni podobna Cipru, a se je spravila v položaj, ko potrebuje zunanjo pomoč. Nekdanji guverner centralne Banke Slovenije Mitja Gaspari meni, da smo med državami s težavami in moramo rešitve iskati sami. Te pa ležijo med fiskalno konsolidacijo in prestrukturiranjem podjetij.
Izpostavil je dobro plačilno bilanco Slovenije, kjer imamo trgovinski presežek in s tem manjši neto odtok denarja iz države, kar bi lahko bil dober vir financiranja. Dodal pa je, da je velika težava letošnja zapadlost 2,5 milijarde evrov obveznic.
Kje je Čufer?
Janez Šušteršič se je odzval tudi na kritiko Alenke Bratušek, da straši, še preden je nova vlada začela delati. Poudaril je, da ni dejal, da bo Slovenija zaprosila za pomoč, a da so ukrepi nujni. Ideja ministra za finance Uroša Čuferja, da bi se sredstva iz privatizacije uporabila za dokapitalizacijo podjetij, se mu zdi simpatična, a ob odnosu nove vlade do privatizacije se mu ta scenarij ne zdi verjeten.
Ekonomist Boris Pleskovič pa je izpostavil, da novi minister za finance nima časa, ampak bi država že morala začeti izdajo novih obveznic, saj so zahtevani donosi znova skokovito narasli. Poudaril je, da minister očitno ni sposoben oditi v Bruselj in Evropi povedati "to in to bomo storili" ter očitno ne pozna dovolj dobro instituta slabe banke.
Po mnenju ekonomista Marka Jakliča tudi vsak tuj kapital ni dober, saj se velikokrat zgodi, da se za njim skriva slovenski kapital, ki čaka na nakup v še tretjem valu privatizacije. In na tak način Jaklič ni prepričan, da bi preživeli še en tak val. Dodal je še, da pozna tudi tuje lastnike, ki so se hitro spajdašili z lokalnimi lastniki.

Kajti način reševanja slovenskih bank in s tem gospodarstva bo pokazal, ali se bo Slovenija izvila iz primeža pajdaškega kapitalizma ali pa bomo ta model gospodarskega razvoja, ki nas je privedel do točke pred propadom, nadaljevali.

Bojan Traven, A. Č.