Projekt, ki vključuje obdobje 2008-2012, je nastal v sodelovanju Urada za makroekonomske analize in razvoj, statističnega urada, agencije za okolje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Vodja projekta Ana Murn z Urada za makroekonomske analize in razvoj, ki se je osredotočila na materialno blaginjo, je dejala, da se je ta najbolj zmanjšala v letu 2012. Glavna vzroka sta bila zniževanje delovne aktivnosti prebivalstva, ki se je prilagajala nižanju gospodarske aktivnosti, ter znižanje plač in drugih prejemkov prebivalstva.

Kazalniki za leto 2012 v primerjavi z letom 2008 kažejo poslabšanje blaginje na zaposlitvenem podpodročju, nazadovanje dohodkov ter povečanje revščine in socialne izključenosti. Izboljšanje blaginje na podpodročju premoženja in ekonomske varnosti pa izhaja iz nominalne rasti kazalnika, medtem ko se je njegova realna rast znižala, je poudarila Murnova.

Metka Zaletel z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je povedala, da se je družbena blaginja izboljševala, k temu pa je pomembno prispevala dobra dostopnost javnih storitev.

Vodilni kazalniki tako že dalj časa kažejo izboljševanje na področjih izobraževanja, zdravja, osebne varnosti, komunikacij ter kulture in prostega časa.

Pri družbeni klimi, merjeni z zaupanjem v parlament, je z gospodarsko krizo sledil občuten padec, kazalnik pa se je šele v letu 2012 nekoliko izboljšal, vendar ostal pod ravnjo, doseženo pred letom 2011.

Vodilni kazalnik na podpodročju zaupanje/sreča pa se že dalj časa z izjemo leta 2012 iz leta v leto poslabšuje.

Vodilni kazalniki okoljske blaginje v zadnjem desetletju v splošnem prav tako kažejo izboljšanje, izjema je le kakovost zraka, je povedala Urška Kušar z agencije za okolje.

Izboljšanje razmer v obdobju 2008−2012 pri podnebju, energetskih in neenergetskih virih ter pri odpadkih v veliki meri izhaja iz zmanjšanja gospodarskih aktivnosti. Boljše stanje in ugodnejša gibanja v primerjavi z evropskim povprečjem pa izkazuje vodilni kazalnik kakovosti voda.

Sodelujoči v razpravi so izpostavili tudi vprašanje, ali bi bilo mogoče podati skupni kazalec blaginje. Vendar je vodja projekta Murnova dejala, da to za zdaj ni mogoče. Menili so tudi, da bi bilo smiselno vključiti kakšen kazalnik za področje dolgotrajne oskrbe. Nekateri pa so pogrešali več podatkov glede kulture in prostega časa.