Minister za finance Franc Križanič je predsedniku vlade Borutu Pahorju poslal dokumentacijo s pojasnili o ukrepih, ki jih je ministrstvo za finance sprejelo na podlagi zahtev Računskega sodišča. Na podlagi tega se bo Pahor odločal o Križaničevi usodi na mestu ministra. V prihodnjih dneh bo sporočil svojo odločitev.
Ministrstvo ni uredilo zapisovanja poslov države
Računsko sodišče je Pahorja k začetku postopka Križaničeve razrešitve pozvalo zaradi ugotovljene hude kršitve obveznosti dobrega poslovanja finančnega ministrstva v primeru revizije prodaje državnega deleža v Splošni plovbi.
Ministrstvo namreč kljub večkratnim opozorilom ni uredilo sistema evidentiranja poslov, premoženja in obveznosti za račun države in občin. S tem je po presoji sodišča ohranilo nepreglednost javnih financ in nerealno izkazovanje dejanske zadolženosti države in občin.
Križanič je odgovor objavil tudi javno
A minister Križanič v odgovoru, ki ga je pripravil za premierja, zagotavlja, da se je na zahtevo Računskega sodišča ministrstvo odzvalo pravočasno in na primeren način. "Rok za uveljavitev ukrepov, ki jih je Ministrstvo za finance že sprejelo na tem področju in ukrepov, ki so načrtovani za izvršitev v letu 2011, je potrebno presojati v kontekstu vseh nalog, ki jih izvršujejo Ministrstvo za finance in druga pristojna ministrstva ter v kontekstu delovnih prioritet, ki si jih je zadala Vlada RS, zaradi nujnosti hitrega ukrepanja za blažitev posledic finančne in ekonomske krize," piše.
Kljub temu je ministrstvo za finance Računskemu sodišču predložilo natančen terminski načrt, v katerem je treba izvesti posamezne dejavnosti in odpraviti morebitne nepravilnosti v zakonodaji, še pravijo na ministrstvu.Ob tem so tudi v neposrednem stiku s številnimi drugimi ministrstvi, ki morajo pripraviti ukrepe v skladu s svojimi pristojnostmi, z njimi sodeluje pri pripravi ukrepov oziroma svetuje s predlogi ustreznih rešitev. "Pomislek Računskega sodišča, da ukrepi ne bi bili izvedeni, kot izhaja iz porevizijskega poročila, je zato odveč."
Celoten odgovor, ki ga je minister Križanič s sodelavci pripravil za premierja Pahorja in v katerem pojasnjujejo svoj odziv na kritike Računskega sodišča, najdete tukaj.
Sodišče: Povedali niso nič novega
Na ta odgovor se je že odzvalo Računsko sodišče, ki zatrjuje, da ministrstvo ni navedlo novih dejstev in okoliščin. Do vsega zapisanega se je namreč sodišče že opredelilo v do zdaj izdanih revizijskih in porevizijskih poročilih.
Vznemirjenje tudi v Bruslju
Povezava nepravilnosti z javnim dolgom je sicer še posebej vznemirljiva v času zdajšnje gospodarsko-finančne krize in je vzbudila vprašanja tudi v Bruslju. Križanič je zato napisal pismo evropskemu komisarju za gospodarstvo Olliju Rehnu in mu pojasnil, da je dolg Slovenije ves čas pod budnim očesom tako statističnega urada, ki je neodvisna institucija, kot Eurostata. "Zagotovili smo, da se ves čas strogo držimo regulativ teh dveh institucij, na kateri ne moremo in ne želimo vplivati," je dejal minister.
Evropsko komisijo so po besedah Križaniča vznemirile "napačne interpretacije garancij in pa dolga nekaterih institucij, ki ne sodijo v državo". V medijih so se namreč pojavila številna ugibanja in izračuni, kakšen je ob upoštevanju vseh jamstev in dolgov državnih družb, kot je na primer Dars, dejansko javni dolg Slovenije, pri čemer se je začelo govoriti o številkah, ki presegajo omejitve v območju evra.
Vlada in ministrstvo za finance sta se leta 2006 odločila delež v Splošni plovbi z namenom izvajanja poslov na račun države prenesti na Slovensko odškodninsko družbo. Sod je nato po ugotovitvah Računskega sodišča skupaj s Kadom Splošno plovbo nemškemu ladjarju Petru Döhlerju prodal v neskladju z zakonom o javnih financah na nepregleden in neučinkovit način. Razliko med knjigovodsko vrednostjo naložbe in doseženo prodajno ceno si je Sod prisvojil kot svoj dobiček v višini 29,7 milijona evrov, čeprav bi moral ta sredstva zabeležiti kot zmanjšanje svojih terjatev do države. Pripadala bi mu zgolj provizija za posredovanje pri prodaji. Računsko sodišče je zato od ministrstva za finance zahtevalo, da pripravi dopolnitev zakona o Slovenskem odškodninskem skladu, v katerem bi bila jasno opredeljena razmerja med državo in Sodom. A Računsko sodišče je ta ukrep označilo kot delno zadovoljiv, saj je premoženje, ki je bilo preneseno na Sod, ostalo v njegovi lasti. Poleg tega je Računsko sodišče od ministrstva zahtevalo tudi izdajo začasnega navodila o načinu računovodskega evidentiranja poslov, premoženja in obveznosti za račun države za lani, kar pomeni, da bi morali na Sodu in pri drugih tovrstnih pravnih subjektih, ki izvajajo posle na račun države, te izkazovati zunaj svojih bilanc. Ker je ministrstvo za finance zgolj poslalo navodila pristojnim ministrstvom, naj pripravijo nove predpise, če ni ustreznih podlag, ki opredeljujejo posle na tuj račun, pri čemer naj bi šlo vsaj za sedem zakonov, je Računsko sodišče ukrep označilo za nezadovoljiv, saj je ministrstvo za finance zgolj preložilo breme urejanja teh vprašanj na druga ministrstva.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje