Na seji odbora za kulturo, šolstvo, šport in mladino je potekala javna predstavitev mnenj o novem zakonu o medijih.

Ministrica za kulturo Majda Širca je v imenu predlagateljev zakona uvodoma povedala, da je zakon dobro premišljen, da si je ministrstvo za njegovo pripravo vzelo veliko časa, pri tem pa naj bi bilo njihovo glavno vodilo novinarska avtonomija.

Širca: Zakon daje večjo moč uredništvom
Kot pravi, zakon ohranja vse rešitve iz obstoječega zakona, ki ohranjajo novinarsko avtonomijo in uvaja dodane rešitve, ki dajejo večjo moč uredništvu pri imenovanju odgovornega urednika.

Zakon predvideva tudi t. i. možnost testa javnega interesa, ki bi presojal raznolikost in pluralnost medijev. S sprejetjem zakona bi bil ustanovljen tudi svet za medije, ki naj bi bil neodvisno in strokovno telo, ki bi nadzorovalo področje medijev.

Kršinar: Poslanci, prihranite nam sramoto
Predsednik Združenja novinarjev in publicistov Igor Kršinar je izpostavil, da zakon zavračajo, saj naj bi želela aktualna oblast prek njegove uveljavitve nadzorovati medije.

Izpostavil je, da bi novinarji, za katere bi častno razsodišče Društva novinarjev Slovenije ugotovilo, da so kršili novinarski kodeks, ostali brez statusa samostojnega novinarja. Prepričan je, da nobena organizacija nima pravice odločati o tem. Prav tako se mu z vidika novinarske avtonomije zdi sporen vpogled v članstvo novinarskih organizacij, ki ga zahteva ministrstvo za kulturo pri ugotavljanju njihove reprezentativnosti. "Politiki ne smejo imeti vpogleda v članstvo novinarskih organizacij, niti tega ne smejo zahtevati," je opozoril.

V združenju prav tako menijo, da je nepotrebna ustanovitev sveta za medije. "Za združenje je nesprejemljivo, da bi organizacija, ki jo imenuje DZ, spremljala etične standarde v medijih. Gre za napad na novinarsko avtonomijo brez primere v EU-ju. Česa takega si ni upal niti Orban. Poslance pozivam, naj zavrnejo ta zakon, sicer čaka Slovenijo podobna sramota kot Madžarsko," je dejal.

Stepišnik: Razmere v medijih so slabe
Matija Stepišnik, predsednik Društva novinarjev Slovenije (DNS), je dejal, da neurejene razmere v časniku Dnevnik in nenehni politični spopadi, katerih predmet je nacionalni RTV, ne kažejo dobre slike slovenske "novinarske krajine". Trdi, da so razmere v medijih slabe in da se še zaostrujejo. "Zakon o medijih ni čarobna palica, ki bi sama po sebi zagotavljala novinarsko avtonomijo in profesionalnost. Odgovornost je na novinarjih, kljub temu pa je zakon temelj," je izpostavil.

Po njegovih besedah je glavni očitek DNS-ja predlogu zakona nezadosten nadzor nad koncentracijo v medijskih družbah. Urad za varstvo konkurence bi moral, kot pravi, po še bolj zaostrenih merilih preverjati lastništvo v medijih in razkriti morebitne tihe družbenike.

Tudi Stepišnik je opozoril na nepotrebnost ustanovitve sveta za medije. Meni namreč, da novinarske etične standarde nadzorujejo organi novinarskih organizacij, poleg tega pa pristojnosti sveta za medije naj ne bi bile dovolj natančno definirane.

Jurančič: Vloga sveta za medije "malo pretirana"
Iztok Jurančič, predsednik sindikata novinarjev Slovenije, trdi, da so določila v povezavi z novinarsko avtonomijo ustrezna. Kot pravi, so elementi samoregulacije medijev v zakon vpeljani skozi kolektivno pogodbo in skozi nove dodatne ali že stare institute urejanja razmerij znotraj uredništev in urejanje zunanjih razmerij. Prepričan je, da je distanca medijev do politike zadostno postavljena.

"Novinarji lahko na podlagi tega zakona ravnamo pravilno in zaščitimo tisto, kar moramo zaščititi v javnem interesu," je poudaril. Glede sveta za medije je dejal, da je ta potreben in da bo delo medijev le spremljal in vanj ne bo posegal, vseeno pa meni, da je vloga pri imenovanju zunanjih članov častnih razsodišč, ki naj bi jo imel svet za medije, vseeno "malo pretirana".
Pirc: Zakon temelji na zavajanju
Ustvarjalci Radia 1 so zatrdili, da bo njihov radio z uvedbo novega zakona ukinjen, saj naj bi ukinjal možnost povezovanja v programske mreže, na čemer temelji njihova radijska postaja. Helena Pirc, urednica informativnega programa na Radiu 1, je od ministrstva za kulturo zahtevala določena pojasnila glede omenjenega zakona, vendar je bila nad njimi več kot očitno razočarana.

"Tako nestrokovno in zavajujočo argumentacijo, kot ste jo poslali meni, si ministrstvo za kulturo ne bi smelo privoščiti. Če ste s podobnim pristopom pripravljali tudi ta zakon o medijih, je ta zagotovo slab, nestrokoven, nepremišljen in pomanjkljivo dodelan. Zato, ker temelji na zavajanju in neresničnih podatkih oz. slabem poznavanju tako domače kot tuje zakonodaje, takšen predlog zakona ne bi smel nikoli priti v državni zbor," je dejala.

Grims: Zakon je protiustaven
"Ta zakon ni čarobna palica. S to trditvijo se delno strinjam. Je namreč samo palica," je opozoril poslanec SDS-a Branko Grims. Vprašanje, ki bi si ga po njegovem mnenju morali zastaviti, ni, koliko medijev bo dočakalo zakon, ampak to, koliko jih bo preživelo. "Mediji v Sloveniji se delijo na dva dela. Na tiste, ki se v novem zakonu prepoznajo in na tiste, ki jim je vnaprej jasno, da jih v tem zakonu ni in se zavedajo, da jim grozi propad," je povedal.

"Ali ta zakon omogoča krepitev pluralnosti medijskega prostora? Ne. Uperjen je v nadaljnjo monopolizacijo in s tega vidika je tudi protiustaven," je dodal.

Juri: Določila zakona omogočajo politične zlorabe
Luka Juri, poslanec SD-ja, je prav tako izpostavil, da 123. člen zakona ukinja radijske mreže. Meni, da je pri tem členu "nekdo zares lobiral", da je prišlo do tega določila, saj naj bi bil v začetni fazi ta člen drugačen. Poudaril je tudi, da pravica do odgovora v zakonu ni primerno definirana, saj obstaja le takrat, ko je v interesu javnosti, pri tem pa ni določeno, kaj pomeni, da je nekaj v interesu javnosti. "Tako bo urednik po svoji lastni presoji odločal, kaj je pomembno za objavo in kaj ne. Takšno določilo omogoča politične zlorabe," je dejal.