Ustanavljanje novih strank in list, kakšne bodo posledice sodelovanja zdajšnjega ljubljanskega župana Zorana Jankovića na volitvah, vprašanje, kdo bo v prihodnje voditelj levice ... To so le nekatere izmed tem, o katerih smo se pogovarjali z vodjem poslancev SD-ja Dušanom Kumrom.

Glavni tajnik vaše stranke Uroš Jaušovec je pretekli petek na Facebooku zapisal, da bo posledica vstopa Jankovića na predčasne volitve uničenje levice. Se strinjate s tem ali imate drugačen komentar?

Ne vem, zakaj se dviga toliko prahu v zvezi s tem. Jankovićeva lista je zelo resna kandidatura na volitvah, tako kot kandidatura Virantove liste. Gre za dva resna tekmeca, ki sta se odločila, da gresta na te volitve, v to volilno tekmo. Zdaj, ali Jankovićeva lista uničuje ali krepi levico, bodo pokazale volitve. To je vnaprej težko vedeti. Bodo pa te državnozborske volitve specifične, nekaj novega v naši dvajsetletni zgodovini. Na lokalni ravni, na lokalnih volitvah, so se liste v preteklosti že pojavile ob uveljavljenih političnih strankah.

Tokrat, na teh državnozborskih volitvah, so se prvič pojavile tudi na državni ravni. Tu gre za eno temeljno razliko med listami, ki so na lokalni ravni, in listami, ki so na državni ravni. Na državni ravni gre za liste, ki jih vodijo oz. poosebljajo ljudje, ki so bolj ali manj znani slovenski javnosti in so že ves čas v politiki.

Tudi, denimo, Matjaž Hanžek, saj je bil ombudsman oz. varuh človekovih pravic. Ni sicer opravljal funkcije, ki bi bila popolnoma politična, je pa bil prav tako na visoki državni ravni imenovan na to funkcijo in je tudi znan v slovenskem prostoru. Tako da gre za ljudi, ki so tako ali drugače bili povezani s politiko. Eni bolj, drugi manj.

Menim, da je bolj kot Jankovićeva lista na levici simptomatična Virantova lista oz. vstop Gregorja Viranta na desnici. Na desnici je lider desnice dobil resnega tekmeca, ki lahko po teh volitvah prevzame primat liderja na desnici.

Janković je specifičen lider. On ni svetovljan in nima teh svetovljanskih pretenzij. Giblje se v izvršni veji oblasti. Pooseblja politično moč na projektih, na denarju. To ni svetovljanski pogled na liderstvo in na politično moč, ki jo imaš, in na vpliv, ki ga imaš. On je bolj operativen, bolj konkreten, bolj pragmatičen.

Pri Virantu je drugače. Njega vidim kot nekoga, ki sicer ni bil član SDS-a, a je bil vedno blizu SDS-u, je torej v bistvu SDS, stoji za to politično opcijo in programsko usmeritvijo. Virant je resen tekmec za prevzem liderstva na desnici, od Janeza Janše. Janković pa ne bo nikoli lider levice. Menim, da tudi sam osebno nima teh ambicij. Tudi nima pogojev za prevzem liderstva.

Pa ni strahu, da bi Jankovićeva lista jemala glasove vam, ker pač meri na isti bazen volivcev kot vaša stranka?

Popolnoma vsak, ki se na novo pojavi in meri na volivce leve sredine, jemlje volivce. Ne samo Jankovićeva lista. Tudi nekatere druge nove stranke so nastale. Ne nazadnje, tudi stranka poslanca Franca Žnidaršiča bo dobila več glasov na levi sredini kot na desni. Pa Hanžkov TRS in še kdo. Porazdelitev glasov, razpršitev teh glasov, bo na levi sredini precej večja kot na desni sredini. Veliko je strank, ki meri na ta del volilnega telesa.

Moja percepcija je še vedno, da je pretežna večina slovenskih volivcev in volivk socialdemokratsko-liberalno usmerjenih. Mislim, da je takih 60 odstotkov. In to je bazen, kjer bodo glasove črpale vse te stranke, ki jih je enkrat toliko ali še več kot na desnici. Imate DeSUS, LDS, Zares, SD, Jankovićevo listo, Žnidaršičevo stranko. Tudi Jelinčičev SNS pobira veliko na levi sredini, prav tako TRS. Na razpolago pa je 60 odstotkov glasov in zdaj si moramo to porazdeliti. Težka in zelo zanimiva bo ta volilna bitka.

Pred dnevi je izstopila iz stranke vaša poslanka Julijana Bizjak Mlakar, vaša poslanka Renata Brunskole je podprla Jankovića. Vi ste te dogodke označili kot vrenje. Pričakujete, da se bo še kak vaš poslanec pridružil Jankoviću oz. podprl s podpisom Jankovićevo listo, ali pa je že konec tega vrenja?

Morate njih vprašati, zakaj so to storile. Tako kot je Julijana prišla v stranko - prišla je po letu 2000 - tako je tudi odšla. Ona ni "rasla gor" s socialdemokracijo, s to evolucijo, ki se je dogajala znotraj naše socialdemokratske stranke - od ZLSD-ja do SD-ja. Tako kot je prišla, je tudi odšla. Glede razlogov, ki jih je navajala, ko je odšla, bi rekel tole: sam kot vodja poslanske skupine vem, kako so stvari tekle. To niso bili verodostojni razlogi, a se bom zdajle vzdržal tega komentarja, ker je v njenih razlogih za odhod veliko neresnice. To je stvar posameznika, ki je to storil.

Pri Renati Brunskole je malo drugače. Ona ni članica stranke, je pa kandidirala kot županja za SD. Veste, da smo bili tisti, ki smo ves ta mandat, pa tudi že prej, govorili o nezdružljivosti poslanske in županske funkcije. Ta zakon je bil zdaj spremenjen.

Imamo 28 poslancev in poslank in glede na to, kar sva prej govorila in glede na očitno nezmožnost ponoviti rezultat, ki smo ga imeli na zadnjih volitvah, torej čez 30 odstotkov, je jasno, da si skuša vsak, ki ima ambicijo biti še poslanec ali poslanka, najti drugo nišo. Tako kot je bila Renata Brunskole takrat na naši listi, zdaj očitno vidi neke programske sorodnosti na Jankovićevi listi, in se je odločila tako, kot se je odločila. To je svobodna odločitev posameznika. Mi stvari ne sankcioniramo tako kot mogoče na desnici.

Renata Brunskole je bila med 26 posamezniki, ki so Jankoviću v ponedeljek v mestni hiši predlagali, naj kandidira na volitvah. Med njimi so bili tudi ljudje, ki so povezani z vašo stranko, denimo Lojze Ude, pa tudi Milan Kučan. Kako komentirate Kučanovo podporo Jankoviću? In če dodam podvprašanje: v medijih se je pojavila teza, da to pomeni, da je določen del vplivnih "odvrgel" Pahorja in zdaj stavi na Jankovića.

Tukaj bom malo ostrejši. To je ta fenomen nadstrankarstva v Sloveniji! Številni ljudje, ki so sedeli tam, imajo zamrznjene nekdanje izkaznice, tudi ZLSD-ja, ne bom rekel SD-ja. Po mojem mnenju so na ta način izkazali nezadovoljstvo z Borutom Pahorjem. To je njihova percepcija razmer. Jaz menim, da so se tem apriori obrnili proti socialdemokraciji kot opciji, ki je nujno potrebna v slovenskem političnem prostoru.

V tem trenutku so prepričani, da so ravnali prav, ampak menim, da bodo čez leto ali dve ugotovili, da niso ravnali prav. Mogoče so se ušteli pri kalkulacijah glede izida teh volitev, za katere sem že rekel, da so nekaj posebnega. Težko je napovedati izid teh volitev - tako na desnici kot na levici. Še mnogo teže na levici, kjer bodo glasovi zelo razpršeni. Jaz sem še vedno optimist: SD na levi sredini lahko še vedno dobi največ. Ne toliko kot prej, ampak še vedno največ.

Vas je Kučan osebno razočaral s tem dejanjem? Kučan se le povezuje z vašo stranko, velja kot osrednji lik vaše stranke.

Mene osebno nihče ne razočara, če se tako odloči. Enako kot pri Renati Brunskole - midva sva še vedno v isti poslanski skupini. Nekateri so me takoj vprašali, ali jo bomo zdaj izključili iz poslanske skupine. Ne. Ona se je odločila, da ostane tukaj. Skupaj bomo oblikovali stališča v poslanski skupini do konca tega mandata, ne glede na to, da se je ona odločila tako, kot se je. Isto je stvar tu. To je stvar posameznika in njegove odločitve. Jaz edino zamerim tistim, ki s polresnicami in neresnicami skušajo uveljaviti svoja stališča. Tukaj je veliko zakulisnih iger, različnih govoric, ampak jaz ne dam veliko na to.

Prej ste omenili, da Janković po vašem nima ambicije postati lider levice. Koga pa vi vidite kot liderja levice v prihodnosti? Je to še vedno Pahor?

V tem trenutku je še Pahor. Mislim pa, da bo prišlo po teh volitvah do sprememb. Mi imamo pol leta po volitvah kongres. Mislim, da bo po vsej verjetnosti na kongresu prišlo do spremembe v vodstvu stranke. Analizo mandata, ki smo ga opravljali kot vladna stranka, bomo opravili po volitvah in tudi naprej bomo imeli ambicijo, da ima socialdemokracija liderja, ki bo tudi lider levice. Vse bomo delali v tej smeri.

Zdi se, da se je Pahor v zadnjem času umaknil iz javnosti. Bo to še dolgo trajalo? Se bo bolj vključil v času volilne kampanje?

To je stvar strateške skupine, ki skupaj z volilnim štabom pripravlja strategijo nastopa na teh predčasnih volitvah. Jasno je, da se bo Pahor kot predsednik stranke pojavil v volilni kampanji. Je pa res, da se zdaj, ko vlada nima polne opravilnosti, ampak opravlja le tekoče posle, manj pojavlja v javnosti.

Omenili ste že, da se vaša stranka zavzema za osrednjo vlogo na levici. Če primerjamo z zahodnoevropskimi državami, imajo tam na levi sredini osrednjo vlogo socialdemokratske oz. socialistične stranke, v Veliki Britaniji laburisti. Zdaj se pa v Sloveniji nakazuje, to ste tudi vi omenili, nekakšno zelo čudno razmerje sil na levici. Močno vlogo bo imel Janković, ki ga nekateri, denimo Matej Lahovnik, označujejo kot desničarja oz. neoliberalca. Bodo te volitve pomenile nekakšen odmik od normalnosti v primerjavi z zahodnoevropskimi političnimi razmerami?

Že prej sem nakazal ambicijo in optimizem, da bo socialdemokracija tista, ki bo kot stranka, kot opcija, kot programska usmeritev imela ta politični pedigre na levi sredini. Vse druge liste, ki se pojavljajo, so nekakšna mešanica: malo neoliberalizma, malo bi se šli sociale in socializma, malo pa se spogledujejo tudi s kapitalskimi ambicijami. Politična opcija, ki je tudi programsko izčiščena, je socialdemokracija, in to je naša stranka.

Mi bomo tudi v tej volilni kampanji ostali pri našem programu, ki smo ga imeli leta 2008. Seveda s korekcijami, ki so nujne glede na položaj, ki ga imamo. Vendar naše osnovne opredelitve za spremembe, ki so na posameznih področjih potrebne, ostajajo naprej. Tudi vsi preostali, ki vstopajo v volilno tekmo - o čem govorijo? Govorijo o reformah. Pretekla tri leta pa so se temi spremembami dobesedno igrali. Zdaj pa govorijo o pokojninski reformi, zdravstveni, na področju javnega sektorja. Govorijo o spremembah, ki smo si jih Socialni demokrati na začetku zastavili, pa zaradi političnih razlogov, blokad, niso bile uveljavljene.

Očitki so bili, da ni bilo dovolj socialnega dialoga. Videli bomo, ali bo po 1. januarju ta socialni dialog drugačen. V glavnem, program ostaja isti. Vse druge stranke v bistvu kopirajo ta osnovni okvirni program, ki smo ga imeli pred volitvami leta 2008 in ga je pozneje imela koalicija v koalicijskem sporazumu. Mogoče bo nova koalicija, z novimi prijemi, znala program uresničevati drugače.

Mogoče z bolj trdo roko? Ne vem. Mogoče bo ta socialni dialog bolj trd - trije pogovori za mizo in je konec? Mogoče bodo opredeljeni časovni limiti? V slogu: pogovarjali se bomo tri mesece in potem je konec. Potem moramo ukrepati in sprejeti odločitev. Mogoče bodo prijemi drugačni pri teh spremembah. Neizogibno pa je, da bo treba te spremembe zaradi gospodarske, socialne in javnofinančne stabilnosti potrebno sprejeti in uveljaviti.

Na zadnjih volitvah je vaša stranka dobila nekaj čez 30 odstotkov glasov. Koliko bo po vašem dobil SD na predčasnih volitvah?

Jaz bom rekel: čim več. Čim več. Moja osebna prognoza je, da bo neuspeh na neki način, če bomo dobili manj kot polovico, kot smo dobili leta 2008. Računam, da je spodnje sidro polovica, torej 15 odstotkov. Upam in sem tudi optimist, da je to spodnja meja, od katere lahko gre samo navzgor, in ne navzdol.

Kakšna bo koalicija po volitvah? Ste pripravljeni na veliko koalicijo?

Če bodo stranke na levi sredini dobile čez 50 odstotkov, bo koalicija na tej strani. Če bo dobila desnosredinska politična opcija več kot 50 odstotkov, bo seveda zmožna oblikovati večino. Popolnoma pa se ne izognem tudi špekulacijam, ki so mogoče z vstopom nekaterih akterjev. Ne bi rad zarotniško napovedoval, toda najmanj, kar je: SDS in Virantova lista niste veliki konkurentki.

Prej bi rekel, da gre za by-passe, za hčerinske vstope v politiko, da se s tem skuša doseči 50+. Lahko, da je še kakšna varianta, ki je na levi sredini. Najmanj, kar je: na desnici, na desni sredini, je ta politična špekulacija glede Virantove liste in SDS-a. Nemogoče se je v treh dneh skregati tako močno.

Velika koalicija po vašem ni realna?

V teh razmerah in pri teh odnosih se v teh dveh mesecih po mojem ne more veliko spremeniti. Preveč pogojnikov je. Janša se zdaj rad pohvali, da nam je ponudil, da bi bili državotvorni in da bi šli na volitve spomladi, s tem, da imamo zagotovljeno, da bomo velika koalicija SD-ja in SDS-a. Pri tem pa so bili pogojniki: "Če se boste spremenili." Težko je biti partner za isto mizo z nekom, ki ti vnaprej pove, naj se spremenimo.

Kaj pa, če se bi on spremenil? Pa teh pogojnikov ne bi več postavljal, ampak bi počakal na izid volitev, po katerih bi se pogovarjali, ali je takšna koalicija mogoča ali ne. Osebno pa menim, da tudi po teh volitvah za veliko koalicijo v slovenskem političnem prostoru še vedno ni pravih razmer. Še zlasti zdaj, ko so vstopili novi akterji. Lahko pa bo kakšna koalicija med SDS-om, Virantovo listo in Jankovićevo listo. Lahko se zgodi.

Ne vem. Čeprav je dejal Janković, da z SDS-om ne bo šel v koalicijo. Torej ostane varianta, ki sem jo prej povedal. Če bodo levosredinske stranke dobile več kot 50, bo koalicija na tej strani. Če bo Virant skupaj z SDS-om in morebiti z SLS-om, če bo ta prišel v parlament, dobil čez 50 odstotkov, bo koalicija tam.

Ali pa bo kakšen Karl Erjavec priskočil na drugo stran pomagat desnici. DeSUS je po volitvah vedno na razpolago - levim in desnim. Čeprav pravijo, da so socialna opcija, ker zagovarjajo upokojence, ampak, ko so volitve končane, povedo: "Tukaj nas imate. Kdor nas rabi, ta nas dobi, samo, da smo v koaliciji in vladi." In to so počeli po zadnjih treh volitvah in očitno bodo isto storili tudi po predčasnih. DeSUS je lahko nekakšen jeziček na tehtnici. Toda upam, da bo leva sredina dobila dovolj tudi brez DeSUS-a.