Komisija za preprečevanje korupcije je lani prejela 595 prijav korupcije, kar je več kot skupno število prijav od začetka dela komisije.

Komisija , ima deset zaposlenih in štiri pogodbene delavce, predsednik komisije Drago Kos meni, da je trenutno stanje slabše kot takrat. Sicer pa so izmed vseh prejetih prijav v nadaljnje reševanje pristojnih organom poslali 234 prijav, od teh je 150 bilo poslanih na policijo, 21 državnemu tožilstvu, 19 Računskemu sodišču, preostale pa so naslovili na razna ministrstva.

28 primerov definicije korupcije
Komisija je v lanskem letu pripravila 58 načelnih mnenj in tri mnenja ter tri posjasnila o nezdružljivosti funkcij, omejtivah poslovanja, darilih, nadzoru nad premoženjskim stanjem funkcionarjev, kofliktu interesov in korupciji. Od opisanih primerov jih je 28 ustrezalo definiciji korupcije.

Kos tako ugotavlja, da je njegova komisija edini organ v Sloveniji, ki poskuša načrtno omejevati in preprečevati koruptivna dejanja, hkrati pa edini organ, ki mednarodni skupnosti zagotavlja, da je Slovenija še dejavna na tem področju.

Najbolj skrb vzbujajoče je, da se korupcija vse pogosteje dogaja v nekaterih državnih organih, med njimi tudi v tistih, ki bi morali preganjati tovrstna dejanja.

"Izrazita nezaupnica državi"
Kljub vsemu pa predsednika protikorupcijske komisije le veseli dejstvo, da je splošna ozaveščenost državljanov vedno boljša. Navedel je raziskavo Ninamedie, ki je pokazala, da 62,4 odstotka ljudi meni, da je korupcija v Sloveniji velika težava. Lani je bilo takih skoraj deset odstotkov manj. A kljub temu zavedanju upada število ljudi, ki bi korupcijo prijavili, in to zaradi nezaupanja v institucije. Za Kosa je to izrazita nezaupnica državi.

Korupcija neizbežen del slovenske družbe?
Kos je predstavil še anketo, ki so jo naredili med novinarji. Kar 60 odstotkov jih meni, da je korupcija neizbežen del slovenske družbe. Polovica novinarjev za podkupanje med novinarji še ni slišala, vseeno pa jih večina meni, da gre vzrok za sprejemanje podkupnin v novinarskih vrstah iskati predvsem v neprofesionalnosti vpletenih.

Lani porabili 600.000 evrov
Lani je komisija za svoje delovanje porabila okoli 600.000 evrov, to je devet odstotkov manj kot leta 2005 in 4,4 odstotka manj kot leta 2006.