"Velika večina primanjkljaja nad eno milijardo evrov je posledica dejstva, da bomo letos založili evropska sredstva iz starega programskega obdobja, ki jih bomo dobili povrnjena čez nekaj let," je pojasnil Mramor in dodal, da je proračun izrazito naložbeno naravnan.

V primerjavi z letom 2014 bo tako za nakup in gradnjo osnovnih sredstev namenjenih 41 odstotkov več denarja, za investicijske transferje pa 20 odstotkov več denarja. V povprečju bo za naložbe na voljo 30 odstotkov več denarja, je dejal.

Nizke obresti nam višajo razpoložljivo vsoto denarja
Z rebalansom se prihodki zmanjšujejo za 64 milijonov evrov, na 8,56 milijarde evrov, kar je predvsem posledica izpada davka na nepremičnine. Po drugi strani se odhodki povečujejo za 467,5 milijona evrov, na 9,95 milijarde evrov, pri čemer bo delež evropskega denarja znašal 1,31 milijarde evrov. "Nismo hoteli ubiti gospodarske rasti s prevelikim stiskanjem pri javni porabi," je dejal Mramor in obljubil, da bo Slovenija v prihodnjih letih zmanjševala strukturni primanjkljaj po pol odstotka letno.
Kljub nominalno višjemu dolgu kot leta 2014 bomo zaradi nizkih obrestnih mer letos za obresti plačali približno 35 milijonov evrov manj kot lani. Če bodo obresti zgodovinsko nizke, bodo na finančnem ministrstvu razmislili tudi o tem, ali se je smiselno zadolžiti za potrebe izvrševanja proračuna v nekoliko daljšem obdobju.

Ob tem je finančni minister zatrdil, da je vlada poiskala vrsto prihrankov, med drugim s centralizacijo javnih naročil in upravljanjem državnega premoženja, znižanjem stroškov dela v javnem sektorju, ukrepi s področja sofinanciranja občin, spremembami pri študentskem delu, racionalizacijo v gospodarskih javnih službah ter nadomestitvijo nekaterih nepovratnih subvencij v povratna sredstva.

"Ko se jemlje, ne more biti nihče zadovoljen"
V zadnjem obdobju so precej prahu dvignile namere po varčevanju v občinah, izobraževanju ter tudi na področju dela in sociale, a je bil po informacijah Simone Kustec Lipicer z vsemi vpletenimi deležniki že dosežen dogovor, tako da so te proračunske postavke usklajene in zaprte.

Vodja poslanske skupine DeSUS-a Franc Jurša je tako po koalicijskem srečanju priznal, da tedaj, ko se jemlje, ne more biti nihče zadovoljen. "Ko se daje, smo verjetno vsi zadovoljni. Ali pa tudi ne, ker mislimo, da bi lahko dobili več," je dejal.

Jurša je spomnil na dogovor v koalicijski pogodbi, da bodo ob doseženi 2,5-odstotni gospodarski rasti sprostili usklajevanje pokojnin. To temo so odprli tudi na današnjem koalicijskem srečanju in se dogovorili, da bodo rešitve iskali tedaj, ko bo uradno znana lanska gospodarska rast, kar bo predvidoma konec februarja. Ponovil je, da DeSUS od zahteve po usklajevanju pokojnin ob dogovorjenih pogojih ne bo odstopil.

Han: Treba je biti realen
Tudi vodja poslancev in poslank SD-ja Matjaž Han meni, da z rebalansom nihče ne more biti zadovoljen, ob tem pa poudarja, da je treba biti realen. Kot meni, je treba rebalans februarja spraviti pod streho in se začeti ukvarjati s projekti, ki bodo pripomogli k temu, da bo gospodarska rast morda omogočala tudi popravo rebalansa.

"Glede na to, kakšne obraze sem videl, noben minister ni zadovoljen za rebalansom. A ko vstopiš v vlado, veš, da ne boš mogel deliti, kot so delili včasih," je povedal Han, ki je poudaril, da so socialno državo in še druge temelje tudi tokrat obdržali. Podrobne postavke bodo proučili v prihodnjih dneh. "Potem bodo na vrsti pločniki in ceste, ampak je treba vzdržati," je sklenil Han.