Po dveletnem prehodnem obdobju bodo s 15. aprilom vse določbe družinskega zakonika zaživele v praksi. Ena od novosti se nanaša na polnoletne ljudi z motnjo v duševnem razvoju. 10.000 odraslih ljudi z motnjo v duševnem razvoju v Sloveniji namreč do zdaj ni smelo odločati o ničemer v svojem življenju. Sodišča so jim odvzela poslovno sposobnost in jo v večini primerov zaupala njihovim staršem.

A čez teden dni ta rešitev ne bo več veljala. Sodišče odraslemu človeku z motnjo v duševnem razvoju, pa tudi osebi s hudimi težavami v duševnem zdravju ne bo več omejilo ali odvzelo poslovne sposobnosti, ampak mu bo dodelilo skrbnika. Sodnik bo osebi s posebnimi potrebami, upoštevajoč njegove zmožnosti, omogočil, da odloča o svojih koristih na posameznih področjih. Na primer o zdravstvenih posegih, o načinu bivanja. Njegov skrbnik pa ji bo svetoval, odločal na področjih finančnih zadev, dedovanja.

Gre za velik korak naprej na področju vključevanja teh ljudi v družbo, večje humanosti, pravi direktorica Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič iz Drage pri Igu Valerija Bužan: "Ena od najpomembnejših stvari, ki jih s tem pridobijo, je ta, da pridobijo volilno pravico, ki je do zdaj niso imeli. Sama že veliko let delam z ljudmi s posebnimi potrebami in lahko povem, da se med volitvami tudi oni zanimajo zanje, prepoznajo kandidate. Zdaj bodo tudi oni volivci."

Nizozemska, Anglija, Italija in še druge države so po besedah Bužanove že pred več leti omogočile ljudem s posebnimi potrebami večjo samostojnost in enakovrednost.

Ministrstvo: Posegov v pravico voliti in biti voljen ni

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pa opozarja, da te navedbe ne držijo, saj "družinski zakonik namreč v ničemer ne posega v obstoječo ureditev, ki se nanaša na pravico voliti in pravico biti voljen. Glede na veljavno ureditev (7. člen Zakona o volitvah v državni zbor) sodišče v postopku za odvzem poslovne sposobnosti ali podaljšanje roditeljske pravice čez polnoletnost posebej odloči o odvzemu pravice voliti in biti voljen. To pomeni, da odvzem poslovne sposobnosti že po veljavni zakonodaji avtomatično ne pomeni tudi odvzema volilne pravice.".

Dodajajo, da družinski zakonik sicer res spreminja ureditev postavitve odrasle osebe pod skrbništvo, saj ukinja institut odvzema poslovne sposobnosti."Glede na določbe Družinskega zakonika sodišče osebo, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi, postavi pod skrbništvo in ji imenuje skrbnika. Tako kot doslej pa bo tudi v prihodnje sodišče v odločbi o postavitvi pod skrbništvo določilo obseg skrbnikovih obveznosti in pravic," so še zapisali v odzivu.

To pa pomeni, da bodo ljudje, ki jim sodišče določi skrbnika, odločitve lahko samostojno sprejemali le na tistih področjih življenja, ki ne bodo postavljena pod skrbništvo. Na ostalih področjih življenja pa jih bo zastopal zakoniti zastopnik t.j.
A ob tem družinski zakonik določa, da skrbnik varovancu v okviru njegovih sposobnosti omogoči oblikovati življenje po lastnih željah in predstavah, kar pa izhaja že iz trenutno veljavne ureditve. Ta namreč zahteva, da se je skrbnik pri vsakem važnejšem opravilu dolžan posvetovati z varovancem, če le-ta razume pomen in posledice posameznega opravila, še piše ministrstvo.

^{Pojasnilo uredništva:
Članek je bil dopolnjen z odzivom ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, ki pojasnjuje, da družinski zakonik ne posega v ureditev, ki se nanaša na pravico voliti in biti voljen. V tem smislu smo spremenili tudi naslov.}