Nekdanji poslanec SLS-a in zdajšnji župan Mestne občine Maribor si želi, da bi vlada Mariboru bolj aktivno stala ob strani pri izvedbi velikih projektov. Organizacije zimske univerzijade in projekta Evropske kulturne prestolnice se ni lotil le zaradi priložnosti, ki jih ponujata Mariboru in okolici, ampak tudi zaradi prepoznavnosti celotne države, je zatrdil v pogovoru za MMC. Če mu bodo volivci podelili še en mandat, se bo lotil nove drzne investicije -uvedbe električnega tramvaja med železniško postajo in Mariborskim Pohorjem. »Če bi Evropa namenila del sredstev, bi takšen projekt pripravili in prijavili za leto 2014,« nam je razkril. Sicer pa je vesel, da so letos volitve, ko bodo lahko volivci odločili, ali je delal dobro.

V posameznih intervjujih ste izjavili, da je Maribor zapostavljeno mesto in da boste zato predlagali spremembo volilnega sistema. Na katerih področjih je Maribor najbolj zapostavljen?
Gre za odnos do decentralizacije. Ni interesa po regionalizmu. Včasih smo imeli zakon o skladnejšem regionalnem razvoju, ki je posebej definiral dodatna sredstva za tiste dele Slovenije – ne govorim o Mariboru, govorim o Sloveniji –, ki so demografsko ogroženi. Danes hitro ugotovimo, kateri so tisti kraji, če le pogledamo statistiko. Zakaj moram jaz kot občan Maribora pet let prej umreti kot nekdo, ki živi v Ljubljani? Gre za kakovost življenja, ki jo lahko izboljšamo ne samo tisti, ki kreiramo lokalno politiko, ampak mora imeti takšen odnos celotna država.

Bi bila ena izmed rešitev na poti k večji decentralizaciji preselitev posameznih državnih institucij v Maribor?
Zakaj vsi ljudje bežijo v Ljubljano? Ker tam dobijo službe, prihodki so krepko večji. Ne mislim, da bi preselili vladne službe, ampak nekatere državne. Agencija za kmetijske trge ni potrebna v Ljubljani, zanjo plačujejo drage najemnine. Zakaj je ne dajo v Mursko Soboto ali na Ptuj ali v Maribor? Imamo tudi druge pomembne agencije, ki lahko imajo sedež zunaj Ljubljane. Če bi v tej smeri peljali decentralizacijo, bi bila tudi kakovost življenja nekoliko drugačna. Zdaj nekateri v Ljubljani mislijo, da je samo po sebi umevno, da to Ljubljana mora imeti. Zakaj? Na ta način se samo krepi centralizacija.

Se o tem pogovarjate tudi z drugimi župani večjih občin?
V zadnjem času se veliko pogovarjamo o tem, da si bom, če nam država ne bo dala regionalizma, tega vzeli sami. Začeli bomo razmišljati o ustanavljanju pokrajin od spodaj navzgor. Ta državna oblast bo namreč prej ali slej prisilila vse lokalne veljake, ne glede na njihovo stranko, da se bo moralo nekaj zgoditi. Zadnje leto je popolna tišina.

Januarja ste v oddaji Hri-bar povedali, da razmišljate o avtonomni štajerski pokrajini. Ste torej mislili resno? Se taka stvar da izpeljati od spodaj navzgor?
Menim, da je pošteno, če to izpeljemo na ta način. Tudi Slovenija je postala samostojna od spodaj navzgor, ko je narod začel razmišljati o samostojni poti. Odločitve so res sprejeli od zgoraj, a zato, ker jih je narod prisilil. Ker je takratna politična oblast ugotovila, da tako ne gre več naprej in po zmagi Demosa na prvih demokratičnih volitvah se je začelo razmišljati o svoji poti. Jaz ne razmišljam o neki svoji politični poti, resno pa razmišljam o pomembni avtonomiji odločanja. Zakaj Mariborčani ali pa Štajerci ne bi o svoji usodi odločali sami? Ali res moramo za vsako dovoljenje in za vse drugo prositi soglasja? Državna politika pa nima interesa, da bi dobili regije in da bi odločali v regijah.

Na kakšen način bi torej to lahko izvedli?
To je vprašanje pravnikov in kompromisov. V tem trenutku težko govorim o načinih. Te ideje so še v povojih, res pa je, da bo, če boste vprašali gospoda Čelana s Ptuja, nezadovoljen, če boste vprašali gospoda Šrota iz Celja, razmišlja podobno, prav tako enako razmišlja gospod Štihec iz Murske Sobote. Mi vodimo lokalno politiko, a želimo okrepiti svoje regijske centre in regije.

V medijih, pa tudi drugače v javnosti, se pogosto odpira fronta Ljubljana-Maribor. Je ta vtis večnega boja ustvarjen umetno?
Ne gre za boj med Ljubljano kot mestom in Mariborom. Gre za boj med Mariborom in državnimi ustanovami v Ljubljani. Naš letošnji častni občan (Boris Pahor, op. a.) je povedal kar nekaj pikrih na račun obnašanja centralistov v Ljubljani. Vprašajte naše ljudi, ki v Ljubljano hodijo v službo, kakšen odnos imajo do njih. Borim se za enakopravnost, da smo enakopravni pred ustavo in pred vsemi državnimi službami. Če pogledamo nekatere statistične in druge podatke, pa lahko kar hitro ugotovimo, da nimamo vsi enakih pogojev, čeprav živimo v isti državi, ki je po dolgem in počez velika le okoli 200 kilometrov. Že umrljivost je drugačna! In zato je več razlogov. Pomislite, kako je, če oba zakonca izgubita službo istočasno, kot, na primer, v nekdanjem TAM-u ali v Muri. Se je v Ljubljani to kdaj zgodilo? Ne, ker ni bilo tako velike industrije. In potem svojim otrokom ne morejo ponuditi osnovnih stvari, tako kot lahko nekdo na drugi strani, pa živimo 150 kilometrov od centra. Seveda je Slovenija v evropski primerjavi dokaj razvita, znotraj države pa prihaja do razlik. Ne sicer med podeželjem in mestom - na primer med Mariborom in našim podeželjem v primerjavi z Bukarešto in njihovim podeželjem -, so pa razlike med eno in drugo regijo.

Če se zdaj osredotočiva na Maribor. Kje vidite v Mariboru največje rezerve, ki jih v tem mandatu niste uspeli izrabiti?
Uspeli smo izkoristiti vse in upam si trditi, da je moja koalicija izpolnila vse, kar je mestu obljubljala pred volitvami 2006, in še več. Edini smo v tem delu Evrope, ki imamo brezžični in brezplačni internet po vsem mestu, odstranjene so vse ovire za invalide, saj sem kot župan dal odstraniti več kot 200 arhitektonskih ovir, imamo tudi poseben zemljevid mesta zanje v slovenskem in angleškem jeziku, zgradili bomo še posebno dvigalo. Imeli bomo zimsko univerzijado, mesto bo kulturna prestolnica. Trideset let je bila v Mariboru težava gradnja zavetišča za živali, mi smo ga zgradili. Imamo najsodobnejše lutkovno gledališče v tem delu Evrope, ki smo ga zgradili z lastnimi, evropskimi in nekaj malega tudi z državnimi sredstvi. Če bi naredili prerez denarja kulturnega ministrstva, bi kaj hitro ugotovili, koliko ostane denarja za kulturo v osrednji Sloveniji in koliko za druge. Menim, da celotna Slovenija potrebuje kulturo, ne le en del.

Ko govorite o Evropski prestolnici kulture, vedno omenjate kulturno eksplozijo, ki naj bi se zgodila leta 2012. Kaj konkretno mislite s to eksplozijo?
Mislim, da gre za eno veliko kulturno preobrazbo in veliko novih priložnosti, ne samo za Maribor, ampak za vso Slovenijo. Nekateri se sploh še ne zavedajo, da je to največji kulturni projekt vseh časov v državi. Imeti vso kulturno Evropo v Sloveniji, v Mariboru in partnerskih mestih! To je edinstvena priložnost za Mariborčane, Slovence, predvsem za kulturne kreatorje, ustvarjalce. Pomembno je, da bo tisto, kar bomo danes zgradili, ostalo pri življenju tudi dan po koncu projekta. Da Maribor preide od težke industrije, ki jo je imel nekoč, v mesto, da postane turistično, kulturno, športno središče, ob tem pa tudi gospodarsko. In to je moj cilj. To pa lahko povzročiš z močno kulturno eksplozijo. Kultura je dodana vrednost vsakodnevnega življenja, tega se kot župan zavedam. Res je, da so posamezniki, ki neprestano nergajo, a to zato, ker sami niso pripravljeni ničesar storiti ali se aktivno vključiti v projekte, bili pa so trideset let navajeni ležernega življenja na račun davkoplačevalcev. Sam si želim, da ustvarjalci dobijo svojo priložnost, da delajo in da pokažejo, kaj smo sposobni v Sloveniji in v Mariboru narediti na področju kulture.

Kaj je bilo do zdaj konkretno narejenega za ta projekt?
Do tega trenutka nisem dobil še niti enega evra od države za investicije v kulturi. Vse, kar smo delali, smo delali z lastnimi in evropskimi sredstvi. Na področju kulture smo končali vse arhitekturne natečaje, in to mednarodne. Za umetnostno galerijo, za mestno knjižnico, obrežje reke Drave, Mariborski otok in nekatere trge. Do zdaj smo uspešno izpeljali projekt obnove mariborske Pekarne, Naskov dvorec smo predali svojemu namenu, septembra imamo odprtje lutkovnega gledališča, za katerega smo pridobili evropska sredstva kot tudi za projekt mariborska Karantena, kjer so sedeži različnih društev, delamo pri prenovi trga Leona Štuklja. Tudi v naslednjem letu imamo načrtovanih veliko investicij. Kdor koli bo že župan, mora priskrbeti gradbeno dovoljenje za moderno umetnostno galerijo in za novo mestno knjižnico. Vesel pa bi bil, če bi nam vlada bolj aktivno stala ob strani. Do zdaj je bil aktiven državni sekretar Genorio, ki odhaja na delovno mesto ambasadorja v Bruselj in nam bo zagotovo prišel prav kot naš drugi lobist. Prvi je gospod Cizelj, ki že vrsto let lobira za Mestno občino Maribor.

Veliko polemik sprožajo sredstva, ki jih je občina odobrila in namenila za Center uprizoritvenih umetnosti, ki si ga je zamislil Tomaž Pandur. Kritiki govorijo o 50 milijonih evrov, vi pravite, da bo projekt občino stal polovico tega zneska. V vsakem primeru, kako to, da ste se odločili tako veliko vsoto denarja nameniti le enemu kulturnemu projektu?
Zakaj ne vprašate gospoda Jankovića, kako to, da je takšno vsoto denarja namenil le enemu projektu gradnje stadiona? To polemiko sprožajo iz drugih političnih opcij, ker so županske volitve in je treba županu nagajati. Ker sem moteč faktor za vse, ki ne morejo prezreti tega, da sem član SLS-a. A mene so izbrali ljudje in samo volivci lahko ocenjujejo moje delo. Zagovarjam ta projekt, volitve so pred nami in ga bom tudi javno podprl. Če bom dobil volitve, potem so mi občani dali mandat, da ta projekt tudi izpeljem, če bodo izbrali drugega, ki tega ne podpira, ga pač ne bo. Resno se čudim, da nekateri nergajo glede projekta, ki je pomemben ne le za Maribor, ampak za Slovenijo. Če bi jih poslušal, Maribor ne bi imel zavetišča za živali, nove gondole, lutkovnega gledališča, ne bi končali arhitekturnih natečajev in nikoli ne bi imeli umetnostne galerije, ki jo čakamo že 50 let. Na ta način se ne dela, a o tem naj presojajo volivci. Zelo sem vesel, da so letos volitve, da se politične opcije in mestni svetniki prevetrijo.

Drug velik projekt, ki ga že od začetka spremljajo zapleti, je organizacija zimske univerzijade. Na kateri točki so stvari v tem trenutku?
Ni več nobenih zapletov. Zelo sem vesel, da je stara modrost prevladala nad mlado – pri tem mislim na gospoda Kocijančiča, ki se je kot predsednik olimpijskega komiteja aktivno vključil v ta projekt. V organizacijski odbor se je vključil tudi minister Lukšič, predsednik tega odbora je Tone Vogrinec. Ustanovili smo podjetje, imamo dva zaposlena, ki delata pri tem projektu. Izpeljali smo skoraj nemogočo investicijo v mariborsko vzpenjačo, zanjo dobili 4.200.000 evrov iz Evrope in jo zgradili v rekordnih 104 dnevih, čeprav smo bili prijavljeni na policijo in Kosovi komisiji. Gospod Kos me ima tako ali tako najraje v tej Sloveniji, a to so stvari, ki jih v politiki moraš sprejeti.

Torej imate velikokrat opravka s protikorupcijsko komisijo?
Do zdaj so preverjali vse, čeprav nisem vedel, da bi kdaj prekršil kakšen predpis pri svojem delu. Vse odločitve, ki sem jih sprejemal, sem sprejemal kot župan na podlagi odločitev in soglasja mestnega sveta. Nikoli sam.

Zakaj se vam je organizacija univerzijade zdela tako pomemben projekt za Maribor in okolico?
Ne samo za Maribor, gre za Slovenijo, za našo prepoznavnost, za prepoznavnost slovenskih univerz. To je vendar olimpijada mladih študentskih športnikov in zame je zelo pomembno, da vlagamo v mlade. Če je kdo kaj sposoben narediti v tej državi, so to mladi, saj znajo jezike, se želijo dokazati, so izobraženi, mogoče jim kdaj manjka izkušenj, a jaz imam same dobre izkušnje z mladimi. Za prepoznavnost tako majhne države se mi zdi idealna priložnost, da izpeljemo univerzijado. Kandidiramo tudi za svetovno mladinsko prvenstvo v šahu, pa tudi za evropsko prestolnico mladih. Zakaj spet Maribor? Ker vidimo tukaj priložnost.

Kako pa bodo vsi ti objekti in investicije, ki jih bo občina izvedla v okviru prestolnice kulture in univerzijade, živeli po koncu teh dogodkov? Imate vizijo in zagotovitve, da ne bodo propadali?
Imamo izdelane študije ekonomske upravičenosti, ničesar ne delamo na pamet. Poglejte Ledno dvorano, ki je od jutra do večera naapolnjena s programom. Sploh je ne moremo več odpreti za rekreacijsko drsanje. To pomeni, da nujno potrebujemo še eno tako dvorano. Imamo največje smučišče v Sloveniji, a pod smučiščem nimamo drsališča. Vsi ne smučajo, zato je v zimskem času lahko drsališče uporabno zanje, v poletnem času pa za rolanje, koncerte, druge prireditve. Naše študije kažejo, da niti en objekt ne bo sameval in da gre za dodano vrednost v mestu ter spodbujanje turizma in s tem odpiranje novih delovnih mest. Si lahko predstavljate, da v zimskem času ne bi poskrbeli za mariborsko vzpenjačo? Zdaj pa smo imeli 20-odstotno povečanje nočitev, medtem ko je imela Slovenija za 15 odstotkov manj nočitev zaradi recesije. To pomeni, da smo imeli 35 odstotkov več dobička in razlogi za to so bili nova vzpenjača, odprtje avtoceste do Lendave, ukinitev vize za Srbe in Črnogorce, aktivno oglaševanje v Beogradu, Novem Sadu, Zagrebu, Novalji. V Novalji imamo mariborsko noč izključno zato, da delamo promocijo zimskemu turizmu pri nas.

Pravite, da ste veliko sredstev za investicije in projekte v tem mandatu pridobili iz evropskih skladov. Povečali ste tudi število ljudi, ki se v občinski upravi ukvarjajo s tem področjem. So tukaj še kakšne rezerve?
Še več bi lahko pridobili, če bi bili v državnih službah aktivnejši. Največ zapletov imamo z njimi – ne samo Maribor, ampak vsi župani. Sem tudi predsednik Skupnosti občin Slovenije in vem, da smo velikokrat nezadovoljni z razpisi ter črpanjem evropskih sredstev. Upam, da bo gospod Genorio odprl več vprašanj in dal nanje odgovore že dan po finančni perspektivi 2013. Maribor na ta sredstva že zelo računa. Moji uradniki so dobili navodilo, da morajo vse ideje in projekte, ki bi jih lahko kakor koli financirali v Maribor v letu 2014, spraviti na papir ter da se o tem temeljito pogovorimo.

V zadnjih mesecih smo priča propadanju velikih podjetij in posledično ogromnemu povečanju brezposelnosti na posameznih lokalnih področjih. Brezposelnim občanom nato priskočijo na pomoč tudi občine. Kako je za socialno pomoč poskrbljeno v Mariboru? Ima občina v rezervi sredstva, če bi se kakšna takšna tragična zgodba zgodila tukaj?
Nobena občina nima v rezervi takšnih sredstev. Potem je pač treba narediti rebalans in se odpovedati kakšnim investicijam. Sicer pa vsaka občina pomaga na svoj način. Mi od začetka mojega županovanja izvajamo akcijo 'Naj bo božič za vse' in najrevnejšim družinam damo od 100 do 200 evrov. Vsako leto ob novem letu sprejmem brezdomce in sem verjetno edini župan, ki gleda enakovredno tudi na njih. Povabim jih na topel obrok, se z njimi pogovorim in jim tudi ponudim službo. Do zdaj mi je uspelo zaposliti le enega, drugi niso pokazali interesa. A en se je odzval, še vedno redno hodi v službo in je le en dan "zabluzil", a nismo ukrepali. Imamo pa še druge projekte, javno kuhinjo in podobno, saj naša služba na področju socialne pomoči dobro dela. Res pa je, da tudi sami opažamo, da je zdaj povpraševanje po teh pomočeh veliko večje kot v preteklih letih.

Pred dnevi ste zaprli začasno odlagališče v Dogošah. Zdaj je Maribor brez deponije, Snaga pa odpadke vozi do Novega mesta. Kako konkretna so razmišljanja, da bi odpadke, ki se zberejo v občini, tudi sami izkoristili? Navsenazadnje se tukaj odpirajo donosni posli.
Posli niso ravno tako donosni, če je treba spoštovati vse ekološke predpise Evropske unije. Maribor bo poskrbel za svoje smeti sam, zato smo v tem mandatu že veliko naredili. Prej gospodje 30 let niso bili sposobni rešiti te težave, mi smo prišli do železniškega tovornega tira, zemljišč na Teznem, kjer ni nikogar v 600-metrskem pasu, okoljskega programa, ki smo ga sprejeli, in zdaj bomo dali razpis za predelavo in obdelavo komunalnih odpadkov. Komisija bo izbrala ponudnika in prepričan sem, da bom za vse večne čase v Mariboru rešil težavo s smetmi. Kar se tiče Dogoš, pa je moja obljuba o saniranju smetišča izpolnjena. Po eni strani sicer razumem svojega predhodnika, ki je poskrbel, da so se smeti vozile tja, ker so mu strokovne službe tako svetovale. Sam v takšen način odlaganja odpadkov ne bi privolil, saj smo za sanacijo porabili veliko denarja, ki bi ga lahko vložili že v zbirni center.

Kako pa je z zagotavljanjem kakovostne pitne vode? Predvsem prebivalci Brezij se pritožujejo, da njihova voda tudi zaradi odlagališča v Dogošah ni najbolj kakovostna.
Verjetno smo eno redkih mest, ki ima pitno vodo, ne da bi jo klorirali. Na področju pitne vode delamo tudi največji projekt na tem področju – oskrba z vodo severovzhodne Slovenije. Projekt prijavljamo za evropska sredstva, vzpostavljali pa bomo dodatne rezerve vodnih virov. Zdaj imamo črpališča vodni virov na Dravskem polju, delamo pa rezerve v Selnici ob Dravi, kjer je dovolj vodnih virov za 16 ali 18 občin.

Bili ste podpredsednik NZS-ja. Se lahko zgodi, da Ljudski vrt izgubi tekmo s Stožicami in se bodo reprezentančne tekme igrale le še v Ljubljani?
Odločitve, kje se bo igrala katera tekma, ne sprejema Zoran Janković, ampak Nogometna zveza Slovenije. Prepričan sem, da Maribor tekme ne bo izgubil. Ljudski vrt v Mariboru živi in to je naš stadion z dušo, ki smo si ga sami priborili z evropskimi in lastnimi sredstvi. Drugi pa so morali za investicije prositi banke. Na takšen način znamo graditi vsi, vprašanje pa je, kdo in na kakšen način bo vračal te dolgove in koga bodo bremenili. Vesel pa sem, da ima Ljubljana stadion, in upam, da bodo lokalni veljaki znali poskrbeti še za košarko in hokej, da ne bosta razpadla.

Kot nekdanji poslanec in zdajšnji župan dobro poznate odločanje tako na državni kot na občinski ravni. Vladajoča koalicija je v svojo koalicijski pogodbo zapisala, da bodo uveljavili nezdružljivost poslanske in županske funkcije. Kako vi gledate na to?
Tega ne podpiram, ker mora potem polovica poslancev zapustiti državni zbor, tudi vsi profesorji, ki še poučujejo na fakultetah. To so metode levičarjev, ki želijo izkoreniniti župane. Župani so bili zmeraj največji trn v peti vseh vlad, ne samo te. Župan, ki je sposoben in ki ima malo občino, je lahko tudi poslanec. Sam sem občanom rekel, da bom, če bom izvoljen za župana, vrnil mandat, ker sem ocenil, da me Maribor potrebuje 24 ur na dan in da ne bom zmogel opravljati obeh funkcij. Če pa bi bil župan Dupleka ali Starš, pa sem prepričan, da bi lahko opravljal obe funkciji, saj bi potem imel profesionalnega podžupana in bi stvar funkcionirala. Podpiram, da so v parlamentu tudi župani, ker pri sprejemanju zakonodaje vedo, kje občane čevelj žuli, in zdi se mi, da so v parlamentu bolj koristni kot škodljivi. Menim tudi, da jim te namere ne bo uspelo uresničiti.