Prvih 53 voznikov avtobusov, ki se je odločilo za tožbo zaradi neplačevanja poklicnega zavarovanja, je že v sodnem postopku, v katerem je na zadnjem naroku izvedenka pripravila izračune za vsakega tožnika. Sodišče je izvedenki naročilo pripravo izračunov na podlagi sklepa, v katerem je sodišče že ugotovilo, da so tožniki izpolnjevali pogoje za poklicno zavarovanje, čemur v LPP-ju ugovarjajo.

Pri LPP-ju so, kot smo pred časom že poročali, na začetku leta 2013 voznikom prenehali izplačevati poklicnega zavarovanja. To so storili takoj, ko je začel veljati zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki je določal, da bo vlada določila seznam zdravju škodljivih delovnih mest, česar pa še ni storila.

Ukinitev na pravni podlagi iz časov Socialistične republike Slovenije
Pri LPP-ju so se zato po posvetovanju pri komisiji Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) in Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) odločili, da prenehajo plačevati pokojninsko zavarovanje. Pri tem je komisija navedla, da so do poklicnega zavarovanja upravičeni samo vozniki, če v avtobusu preživijo 80 odstotkov delovnega časa oziroma prevozijo 60 tisoč kilometrov v koledarskem letu. Pri določitvi teh pogojev pa so se oprli na sklep Skupščine skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki temelji na družbenem dogovoru, objavljenem v Uradnem listu Socialistične republike Slovenije leta 1974.

Prav tako so nekateri delavci podvomili o pristnosti podatkov, ki jih je LPP posredoval ZPIZ-u glede časa, ki ga vozniki na delovnem mestu preživijo v avtobusu. Ob pritožbi so jih tako na ministrstvu za delo kot tudi pri ZPIZ-u preusmerili nazaj k delodajalcu, s katerim morajo reševati dileme glede delovnega časa. Nepravilnosti pri vodenju evidence o izrabi delovnega časa pa je pred dvema letoma ugotovil tudi inšpektorat za delo.

Pri LPP-ju voznikom ponujajo dogovor
Sodni postopek, v katerem 53 voznikov zahteva plačilo poklicnega zavarovanja, je spodbudil tudi preostale voznike pri LPP-ju k podobnim zahtevkom, zlasti po sklepu sodišča, ki je izvedenki naročil pripravo izračunov za vse tožnike. Od skupno 593 zaposlenih voznikov se jih na tožbo pripravlja še dodatnih 300. Predsednik Samostojnega sindikata JP LPP Radoslav Balažić je ob tem dejal, da pri tem sodelujejo tudi z drugimi sindikati znotraj podjetja, priključitev k tožbi pa so omogočili vsem voznikom, ne glede na članstvo.

Čeprav v LPP-ju tudi med sodnim postopkom vztrajajo, da vozniki v njihovem podjetju ne izpolnjujejo navedenih pogojev, ki temeljijo na predpisih izpred več kot 40 let, pa se, kot kaže, pripravljajo tudi na to, da bo sodišče presodilo v korist voznikov. Tako so v družbi preostalim voznikom, ki se odločajo za tožbe, nazadnje predlagali, da bi sklenili dogovor, da bo družba poravnala pokojninsko zavarovanje, če bo izgubila sodni postopek proti 53-im voznikom.

Čakanje na razplet sodnega postopka
Balažić je ob tem povedal, da bi bili na tak dogovor pripravljeni, saj nikomur ni v interesu plačevati visokih sodnih stroškov, a se bodo pred sklenitvijo dogovora še posvetovali z odvetniki in preverili morebitne pasti sklenitve takega dogovora. Balažić je ob tem poudaril tudi, da ostaja odprto vprašanje, kdaj bo do pravnomočne sodbe prišlo, saj bo sodba prvostopenjskega sodišča najverjetneje deležna pritožbe. Razplet sodnega postopka z zanimanjem spremljajo tudi sindikalisti drugih avtobusnih podjetij, kjer so jim prav tako leta 2013 prenehali plačevati poklicno zavarovanje.