Poslanec Andrej Magajna, ki se je pridružil zahtevi SDS-a in SNS-a po referendumu o RTV-zakonu, je zapustil poslansko skupino SD-ja, z Rezmanom in Žnidaršičem pa ustanavlja novo.

Magajna ni član stranke, saj je predsednik krščanskih socialistov. Poleg njega je proti zakonu o Radioteleviziji Slovenija glasovala tudi poslanka SD-ja Julijana Bizjak Mlakar.

"Reforme odklon od socialdemokratske poti"
Magajna je pojasnil, da se je za odhod iz poslanske skupine SD-ja odločil zaradi nestrinanja z vladnimi reformami. "Vse, kar se dogaja z reformami, ne gre v pravo smer. Sanacija NLB-ja, pokojninska in zdravstvena reforma, malo delo, pri vsem tem ne morem sodelovati, saj gre za odklon od socialdemokratske poti," trdi.

Razkril je tudi, da je v zadnjih letih spoznal, kako deluje koalicija. Ocenjuje, da je bilo preveč ščitenja in pokrivanja ter afer brez epiloga. Po njegovem mnenju gre pri tem za "zavezništvo v slabem, ko se stvari ne razčistijo, ker gre za naše. Te delitve nismo presegli." Poudaril je tudi, da živimo v nekakšni "strankokraciji", saj stranke po njegovem mnenju z grožnjo, da na naslednjih volitvah ne bodo več kandidirali na njihovi listi, disciplinirajo svoje poslance.

"Imamo vplivne posameznike, ki lahko dosežejo vse"
Na novinarski konferenci je izpostavil tudi afero Baričevič, ki nakazuje, "da imamo vplivne posameznike, v tem primeru zdravnika, ki lahko dosežejo vse". Dotaknil se je tudi afere Dimic, "pri kateri že zdrava pamet kaže, da je nekaj narobe, če nekdo dobi 300 tisoč evrov kredita," in financiranja Športnega parka Stožice s strani države.

Ustanavlja se nova poslanska skupina
Poslanci Andrej Magajna, Vili Rezman in Franc Žnidaršič se bodo povezali v poslansko skupino nepovezanih poslancev. Na predsednika DZ-ja Pavla Gantarja so naslovili predlog za ustanovitev poslanske skupine. Predlog oz. novo poslansko skupino bodo predstavili na petkovi novinarski konferenci.

Poslovnik državnega zbora v 31. členu o poslanskih skupinah pravi: "Poslanci, ki so bili izvoljeni z list volivcev, in poslanci, ki jim je prenehalo članstvo v politični stranki, imajo pravico ustanoviti poslansko skupino nepovezanih poslancev ali pristopiti k taki skupini, če je že ustanovljena. V teku istega mandata se lahko ustanovi samo ena poslanska skupina nepovezanih poslancev. Taka poslanska skupina se lahko ustanovi, če šteje najmanj tri člane. Na predlog poslancev, ki želijo ustanoviti novo poslansko skupino, predsednik državnega zbora ugotovi, ali so izpolnjeni pogoji za ustanovitev nove poslanske skupine." Rezman pričakuje, da bo Gantar to storil kmalu.

Pahor: Nisem socialni radikalist
Premier Borut Pahor je poslančev izstop že komentiral z besedami, da meni, da se ne dogaja nič posebej dramatičnega. "Kot drugod po Evropi se tudi pri nas v delu zmerne levice oblikuje prepričanje, da zdaj ni čas za zmernost, temveč za socialni radikalizem, jaz pa socialni radikalist nikoli nisem bil," je dejal. Ljudem ne smete in ne morete obljubiti več, kot jim lahko daste, še meni Pahor. Magajna ima po njegovih besedah pravico, da se bori za to, v kar verjame, zato njegovih ravnanj ne obsoja niti ne komentira.

Kontič: Magajni želim vse dobro
Vodja poslanske skupine SD-ja Bojan Kontič je dejal, da Magajni na njegovi poti želi vse dobro. O Magajnovem podpisu pobude za referendum je povedal, da gre za njegov prvi korak na samostojni poti.

Prepričan je, da odhod Magajne ne pomeni slabitve poslanske skupine ali koalicije. Meni, da bistvene razlike sploh ne bo, saj je Magajna že do zdaj velikokrat glasoval drugače kot preostali v poslanski skupini, "ni pa odšel iz koalicije, kar pomeni, da glavne koalicijske usmeritve še podpira".

V SD-ju se bodo v prihodnje odločili, ali bo moral Magajna poravnati stroške predvolilne kampanje. "Verjetno bo del obveznosti moral poravnati kot vsak izvoljeni poslanec," pravi Kontič, ki hkrati dodaja, da bodo poskušali najti tudi rešitev za članstvo v delovnih telesih DZ-ja, v katerih je SD zastopal Magajna.

Aurelio Juri pisal Magajni
Nekdanji poslanec SD-ja Aurelio Juri pa je Magajni poslal odprto pismo, v katerem je med drugim zapisal, da ga je presenetila iniciativa, "da z Jelinčičem in Zornom sopodpišeš in vložiš zahtevo za razpis referenduma". Juri pravi, da lahko razume, da ga je zmotila sprememba statusa zavoda, čeprav se zaposleni o njej javno niso izrekli, ne more pa razumeti, da nekdo, ki je krščanski socialist, torej "že po definiciji človek strpnosti, humanosti in sožitja, nasprotuje uvedbi posebnih oddaj oziroma programskih vsebin za pripadnike narodnih skupnosti nekdanjih republik SFRJ-ja".

Julijana Bizjak Mlakar ostaja v poslanski skupini
Bizjak Mlakarjeva je govorice, da namerava tudi sama izstopiti iz poslanske skupine, zanikala in jih označila za "špekulacije brez resne osnove". Ugibanja o odhodu so se tudi v primeru Bizjak Mlakarjeve nanašala na njeno glasovanje proti zakonu o RTV-ju. Poslanka je poudarila, da so poslanci po ustavi neodvisni od navodil, tudi tistih, ki pridejo iz njihovih političnih strank, in dodala, da je čas, da se v DZ-ju pojavljajo tudi poslanci, ki omenjene določbe ustave uresničujejo.

Poudarila je, da je med njenim poslanskim delovanjem DZ sprejemal tudi zakone, o katerih v poslanski skupini SD-ja niso bili povsem usklajeni, in da ji je s svojimi argumenti uspelo prepričati poslanske kolege o spremembi stališča. Izpostavila je po njenih besedah "slab Miklavčičev zakon o zdravstveni dejavnosti", ki je trenutno umaknjen. Svoje delo v poslanski skupini SD-ja bo Bizjak Mlakarjeva tako nadaljevala.

Veta ni bilo, sledi referendum?
Potem ko državni svetniki niso izglasovali veta na novi zakon o RTV-ju, se bo o tem vprašanju torej morda odločalo na referendumu. Pobudniki referenduma so prepričani, da predlagani status RTV-ja, ki bo po novem pravna oseba javnega prava, ni primeren, saj naj bi omogočal in spodbujal izvajanje komercialne dejavnosti na škodo javne službe, zato naj bi bil v nasprotju z javnim interesom. Kot menijo, bo RTV Slovenija postala "finančno avtonomna organizacija, ki ima tudi možnost odsvojitve premoženja".

Motijo jih tudi vsebine za druge narodne skupnosti
Pobudnike referenduma moti tudi določilo, da bo "Radiotelevizija Slovenija zagotavljala širok nabor vsebin pripadnikom narodnih skupnosti republik nekdanje Jugoslavije (Albancev, Bošnjakov, Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev in Srbov), kljub dejstvu, da niso ustavno določene manjšine". Hkrati pa se sprašujejo, ali bosta sestava programskega sveta in način imenovanja njegovih članov zagotovila pluralnost medijskega prostora ter politično neodvisnost zavoda.