Za interpelacijo so glasovali poslanci SDS-a in NSi-ja, proti pa so bili poslanci koalicije. Poslanci ZL-a niso glasovali, razen poslanke Violete Tomić, ki je glasovala proti interpelaciji. Prav tako niso glasovali poslanci poslanske skupine nepovezanih poslancev.

Poslanci SDS-a, ki so vložili interpelacijo, so ministrici za izobraževanje Maji Makovec Brenčič očitali, da z nespoštovanjem ustavne odločbe glede financiranja zasebnega šolstva spodkopava ustavo. Po besedah Tomaža Lisca pa je za protiustavno delovanje vlade še bolj odgovoren premier Miro Cerar, zato je "na dobri poti k ustavni obtožbi".

Lisec je dejal, da je ministrica odgovorna za neukrepanje in zavlačevanje pri pripravi sprememb zakona, ki bi sledile odločbi ustavnega sodišča. Zato je po njegovih besedah odgovorna za kršitev ustave in neizvajanje odločbe ustavnega sodišča. Očitajo ji tudi opustitev dolžnega ravnanja, saj ministrica mora zagotavljati in spoštovati ustavni red ter ustvarjanje enakosti pred zakonom.

Po besedah poslanca SDS-a bi Makovec Brenčičevi lahko očitali še marsikaj, vse od prejemanja nezakonitih dodatkov do zavlačevanja pri pripravi nekaterih zakonskih rešitev, kot so zakoni o športu, visokem šolstvu, raziskovalni dejavnosti in uvajanju sistema vajeništva.
Ministrica je ob koncu razprave na očitke odgovorila le na kratko. Med drugim je povedala, da se zaveda, da je odločbo ustavnega sodišča treba uresničiti, kar bodo po njenem prepričanju naredili z novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki je bil poslan v medresorsko usklajevanje.

Ali Cerarja čaka ustavna obtožba?
Še odgovornejši je po Liščevem mnenju predsednik vlade Cerar, ki bi moral ministrici naložiti uresničitev ustavne odločbe. Spomnil je, da je Cerar pred pol leta dejal, da je treba ustavno odločbo nemudoma uveljaviti, in "več kot očitno je, da se je debelo zlagal".

Ker premier ne spoštuje odločb ustavnega sodišča, niti tega ne terja od ministrice, je odgovornost na njegovi strani, je poudaril in dodal, da je predsednik vlade "zaradi svojega delovanja v nasprotju z ustavo in odločbami ustavnega sodišča na zelo dobri poti k ustavni obtožbi zaradi kršitev ustave in zakonov, storjenih pri opravljanju njegove funkcije".

Koalicija deljena glede zasebnega šolstva
Vodja poslanske skupine SMC-ja Simona Kustec Lipicer je v razpravi poudarila, da je predlog zakona, s katerim se izpolnjuje ustavna odločba, že v medresorskem usklajevanju. Številne pripombe v času javne razprave pa po njenih besedah kažejo, da je pri ureditvi tega vprašanja treba upoštevati več elementov, in ne samo financiranja. Sedanja vlada pa je izpolnila že kar nekaj odločb ustavnega sodišča, s katerimi so se odpravile v preteklosti ugotovljene protiustavnosti. Predlagateljem je očitala, da v času, ko so sami vodili državo, niso pravočasno odpravljali ugotovljenih neustavnosti.

SMC: Zasebno šolstvo bogati šolski prostor
Poslanec koalicijskega SMC-ja Dragan Matić je najprej obžaloval, da v DZ-ju izgubljajo ure in ure, da "sledijo destabilizaciji političnega prostora". Odločno je stopil v bran ministrici za izobraževanje Makovec Brenčičevi, ki po njegovih navedbah namerava ustavno odločbo izvesti v celoti. Rešitev je na vidiku, novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je v medresorskem usklajevanju, je navedel.

V SMC-ju so po besedah Mitje Horvata prepričani, da ima zasebno šolstvo legitimno pravico za svoj obstoj, saj bogati šolski prostor, "zatakne pa se pri vprašanju, ali ga je treba financirati iz javnih sredstev". Pri tem je opozoril, da se še vedno spopadamo z omejenimi javnimi sredstvi, s katerimi je treba po njegovem mnenju ravnati ekonomično in primerno. Sam ustavno odločbo spoštuje, a meni, da je v njej kar nekaj pomenljivosti in prehitrih sklepanj. Tudi poslanka SMC-ja Irena Kotnik je prepričana, da je zasebno šolstvo pri nas kakovostno, a je potrebno jasno opredeliti pogoje ustanavljanja zasebnih šol.

SDS: Zasebne šole ne ogrožajo javnih
Pomisleke, da bi lahko zasebno šolstvo prevladalo nad javnim, je Tomaž Lisec (SDS) zavrnil: "Leta 2016 je v Sloveniji 452 osnovnih šol, od tega so štiri zasebne, to je 0,8 odstotka. Kakšna grožnja za prevlado je to?" se je vprašal in dodal, da govorimo o dopolnitvi javne mreže in ne o grožnji. Temu stališču pa se je pridružil tudi njegov strankarski kolega Žan Mahnič.

SD želi spremembo ustave
V SD-ju ustavnemu sodišču očitajo, da je zaobšlo svoje pretekle sodbe in spregledalo številna vprašanja, ki jih odpira zahteva po pavšalni izenačitvi zasebnega šolstva z javnim. Zato interpelacije ne podpirajo, saj menijo, da je država dolžna najprej poskrbeti za kakovost javnih osnovnih šol.

Poslanka SD-ja Marija Bačič je ob tem dejala, da od ministrice pričakujejo podporo za spremembo 57. člena ustave, s katerim bi uredili, da se osnovno izobraževanje v javnih šolah financira iz javnih sredstev, v zasebnih pa le v omejenem obsegu. Spremembi ustave v tej smeri je naklonjen tudi poslanec SD-ja Matjaž Han, ki bi ustavo spremenil tako, da bi zakonodajalec lahko sam določil višino zneska za zasebne osnovne šole.

Podobno menijo v DeSUS-u, kjer dodajajo, da interpelacija kaže veliko željo po privatizaciji javnega šolstva, zato je po besedah Petra Vilfana v poslanski skupini večinsko ne bodo podprli. Poslanka DeSUS-a Marjana Kotnik Poropat pa je opozorila, da kar 12 odločb ustavnega sodišča ostaja neuresničenih. Zato je prepričana, da to ne more biti pravi vzrok za interpelacijo, pač pa gre za druge interese. Zavzema se za spremembe ustave, ki bi omogočile javno dostopno osnovno šolstvo, od ministrice pa pričakuje, da bo omenjene spremembe podprla.

ZL ne bi financiral zasebnih šol
Za poslance ZL-ja pa interpretacija ustavnega sodišča predstavlja "veliko nevarnost za temelje slovenskega javnega šolstva", kot je dejal Luka Mesec. Izenačitev financiranja javnih in zasebnih šol po njegovih besedah pomeni manj sredstev za javni šolski sistem in padanje njegove kakovosti. "Vsak evro, ki ga namenimo zasebnim šolam, je evro manj za javne šole," je poudaril.

Meščeve pomisleke je izpostavil tudi Matej Tašner Vatovec (ZL), ki je dejal, da nikakor ne smemo dopustiti, da neoliberalna "ofenziva prodre tudi v osnovno šolstvo"- Vatovec zato predlaga, da se v ustavo zapiše, da so javne šole financirane z javnimi sredstvi.

Dobovšek: Bistvo je nespoštovanje odločb
Za Bojana Dobovška (NP) pa je bistvo današnje razprave nespoštovanje odločb ustavnega sodišča in nedelovanje pravne države, kar je "nekako slabost te vlade". Po njegovem mnenju sta skupni imenovalec neizvajanje zakonodaje in financiranje vseh dejavnosti. "Bolje bi bilo, da se pogovarjamo o kakovosti izvajanja, ne pa o tem, ali bo to izvajanje javno ali zasebno, bistvena sta kakovost in izvrševanje zakonov, ki že zdaj omogočajo tovrstno izvajanje," je poudaril.

"Prazne obljube ministrice"
Predsednica NSi-ja Ljudmila Novak se je čudila praznim obljubam ministrice in celo predsednika vlade Mira Cerarja. "Očitno so odločitve sodišč, tudi ustavnega, za nekatere bolj, za druge pa manj zavezujoče. Kako se lahko odločba ustavnega sodišča sploh problematizira z vidika rezultata? Odločba je zavezujoča in pika," je poudarila in Makovec Brenčičevi predlagala odstop, če jo "koalicijski partnerji ovirajo pri izpolnjevanju vaših obvez in onemogočajo izpolnitev odločbe ustavnega sodišča, pri tem pa vas je na cedilu pustil tudi predsednik vlade".