Makarovič je zatrdil, da je sedanje stanje na področju študentskega dela neurejeno, vendar pa misli, da tega ni mogoče urediti z omejevanjem na način, kot to ureja predlagani zakon, ampak bi morali študente motivirati z perspektivnimi službami, da bi videli prednosti v hitrejšem končanju študija.

"Omejevanje zaposlitve"
Čeprav zakon postavlja omejitve, koliko malih delavce lahko posamezno podjetje zaposli, so deleži vseeno dovolj veliki, da lahko večje število redno zaposljenih, predvsem tistih z nižjimi kvalifikacijami, izgubi delo in postanejo mali delavci, je prepričan Makarovič, ki je dodal še, da se bo z novim zakonom redna zaposlitev brezposelnim še bolj oddaljila.

"Past za upokojence"
Makarovič je opozoril, da je malo delo "past za upokojence," ker obstaja verjetnost, da bo možnost malega dela postalo opravičilo in alibi za nizke pokojnine, in je po njegovih besedah prepričanje, da bodo z malim delom pridobili največ upokojenci, zmotno.

"Birokratizacija postopkov"
Predsednik Zbora Gregor Virant je izpostavil preveč birokracije in zapletenih postopkov, ki jih zakon prinaša. "Namesto da bi se država poenostavila, gre v nasprotno smer." Tak je po Virantovem mnenju tudi zakon o malem delu.

Reševanja zaslužkarstva študentskih servisov in zlorab študentskega dela bi se po Virantovih besedal lahko lotili na enostavnejši način. "Zmanjšali bi prihodek študentskih servisov in dajatve, namenjene servisom, namenili v večji meri za štipendije. Zlorabe pa bi lahko že danes preprečevali z ustreznim inšpekcijskim nadzorom."

"Smo proti zakonu o malem delu, ker je škodljiv za vse segmente družbe in ker stvari po nepotrebnem birokratizira, namesto da bi jih debirokratiziral," je ob koncu sklenil Virant. Makarovič pa je že predtem ljudi pozval na referendum, ki je po njegovem mnenju manjši strošek za državo kot pa uvedba malega dela.