Zanimanje iskalcev zaposlitve za delo v domovih za starejše in posebnih zavodih za odrasle je letos strmoglavilo na rekordno nizko raven, je pokazala nova anketa Skupnosti socialnih zavodov. Domovi za starejše in posebni zavodi za odrasle so letos uspešno končali le 27 odstotkov razpisov za zapolnitev prostih delovnih mest, medtem ko je lani ta delež dosegel 30 odstotkov, leta 2020 pa več kot 50 odstotkov. O tem se je v Odmevih s

Simonom Maljevcem pogovarjala Rosvita Pesek.

Kar nas je presenetilo pri podatkih, ni to, koliko ljudi manjka in koliko postelj je praznih, ampak to, da preprosto ni zanimanja za delo v domovih za ostarele. Kako boste reševali kadrovsko stisko?
Položaj dobro poznam. Žal takšna situacija ni samo pri nas, ampak je po celotni Evropi, tudi na širših področjih. Situacijo že rešujemo, prvič z interventnim ukrepom in ukrepi, ki smo jih sprejeli v okviru zakona letos poleti. Pripravili smo jih skupaj s skupnostjo zavodov. Glavni namen je ohranjanje zaposlenih, dodatnega štipendiranja.

Sorodna novica Zanimanje za zaposlitev v DSO-jih na rekordno nizki ravni. Končali le 27 odstotkov razpisov.

Če greva kar po vrsti in jih naštejeva vseh osem. Dodatno štipendiranje bo rodilo rezultate čez pet, šest let.
Tako je, ampak to je eden izmed ukrepov. Drugi je na primer razbremenjevanje zaposlenih, tehnološki pripomočki bodo dodatno pokriti.

Govorite o tehnoloških pripomočkih. Sama to vidim bolj kot neki perpetuum. Če manjka ljudi, tiste, ki so, bolj obremenjujejo, počasi so izčrpani, oslabljeni še oni. Deset odstotkov ljudi bo odšlo v prihodnjih treh letih, 10 odstotkov je napovedalo odhod v druge panoge, torej smo na 20 odstotkih na že zdaj manjkajočih od 3000 do 4000 ljudi. Tukaj je tehnološki pripomoček lahko dobrodošel, ampak je res kaplja v morje.
Da, ampak kot rečeno, to so ukrepi, ki smo jih zasnovali skupaj s skupnostjo zavodov, torej s tistimi, ki delajo na terenu. To so ukrepi, ki so jih sami prepoznali kot tiste, ki bodo pomagali ohraniti obstoječe kadre.

Tretje?
Poleg štipendiranja in tehnoloških pripomočkov imamo možnost dodatnega izobraževanja, ki je krito. Torej, zaposleni se lahko dodatno kvalificirajo, da imajo možnost napredovanja na višje zaposlitve. Potem sofinanciramo nacionalne poklicne kvalifikacije. Sledi niz ukrepov za lažje zaposlovanje tujcev, od učenja slovenskega jezika do možnosti in pomoči pri namestitvi, kar je pogosto težava, tudi glede stanovanja in podobno. To je prvi niz nabora ukrepov, ki smo jih sprejeli, poleg plačne reforme in vsega drugega, kar počnemo. Zdaj skupaj s skupnostjo zavodov spremljamo, kakšni bodo učinki in katere ukrepe še dodatno potrebujemo. Se pa te težave lotevamo dejavno. Rešujemo jo. Situacija pa je dejansko zatečena in traja že 20 let. Tudi ankete kažejo, da pada že več let, pa žal do te vlade ni bilo nobenih konkretnih ukrepov na tem področju.

Ampak kolaps se dogaja zdaj. Opozorila dobivate vsepovsod. Ko ste bili letos poleti v državnem zboru, je Nova Slovenija predlagala 20 odstotkov dodatka do uveljavitve novega sistema plač za javne uslužbence, pa je bil vaš državni sekretar proti. Zdaj je gospod Sahernik iz skupnosti predlagal isto: 20 odstotkov več v osnovi.
Plačna reforma je bila sprejeta, s 1. januarjem zaživi. Mislim, da je to zelo velik dosežek. To je največja plačna reforma v zadnjih 15 letih države. Plače na področju socialnega varstva in tistih, ki delajo v domovih za starejše, se bodo s to plačno reformo v izhodiščnih razredih dvignile med 25 in 35 odstotki.

Mi imamo druge podatke. Poglejva nekatere. Imate polovico ljudi v domovih za starejše, ki so dobivali dohodek, nižji od minimalne plače. Torej, dobivali so dohodek 1253 evrov bruto na mesec. Po novem bo za 17. plačni razred dobil samo 38 evrov bruto več. Ali vi mislite, da boste s tem dobili ljudi v zavode?
Plačni sistem je tak, kot je. Ampak moramo se zavedati enega zelo velikega uspeha te plačne reforme. Nikoli več ne bo osnovna plača pod minimalno plačo. Kje bo to imelo rezultat? Pri ljudeh, ki so imeli osnovno plačo pod minimalno. Trenutno je 26 plačnih razredov pod minimalno plačo. Vsi njihovi dodatki, vsa njihova napredovanja so bila vračunana v osnovno plačo. Njihova napredovanja se jim niso poznala. Zdaj se jim bodo poznala. Tisti, ki je že dalj časa v sistemu, ne bo začel z izhodiščno plačo, ki bo minimalna, ampak se mu bodo priznala vsa priznanja, ki jih je v preteklosti dobil. Mi stvari postavljamo v bistveno boljši položaj že v fazi izhodišča. Dodatno imamo ukrepe tudi za mlade. Novi plačni sistem je postavljen na način, da bodo mlajši hitreje napredovali: v prvih letih zaposlovanja se bo hitreje napredovalo po plačni lestvici. To je pomembno ne samo za področje socialnega varstva, zdravstvenega varstva, ampak za vse kadre, ki jih imamo.

Ampak interesa ni. Pri nekaterih poklicih je uspešnih samo deset odstotkov razpisov. Ampak, gospod minister, da ne bo nerazumevanja s to minimalno plačo: mene seveda veseli, da je najnižji razred minimalna plača. Ampak ti zaposleni, ki so bili zdaj pod minimalno plačo in so dobivali doplačila, teh je okoli polovica v domovih za ostarele, kar je z doplačilom znašalo 1253 evrov bruto na mesec ... Zdaj bodo po plačni reformi dobili 38 evrov bruto več.
Omenili ste, da je bil 17. plačni razred izhodiščni plačni razred. Zdaj bo ta višji, na primer za bolničarja negovalca 1400 evrov. To je torej že nad minimalno plačo. Ampak če je bil izhodiščno v 17. razredu in je napredoval za pet razredov, je bil še vedno pod minimalno plačo. Zdaj pa se mu bo teh pet razredov poznalo. Je pa res, da sam resnično zelo veliko hodim po terenu, govorim z različnimi domovi. Mislim, da je to dobra priložnost za izmenjavo izkušenj. Nekateri domovi nimajo težav s kadrom, drugi jih imajo. Treba je poiskati možnosti, ki jih lahko spravimo v prakso. Mislim tudi, da je naloga vseh nas, da predstavimo tudi lepe plati teh poklicev, da jih ne vidimo samo kot tiste težke, ampak tudi kot tiste, ki marsikaj prispevajo k družbi in pa tudi osebno.

Razumemo, da bi želeli predstaviti tudi lepe plati, ampak trenutna situacija so dolge čakalne vrste za domove in prazne postelje, ker ni kadrov. Dajva se dotakniti še nečesa drugega. Dobili ste pismo domskih zdravnikov, ki je prav tako skrb vzbujajoče. Opozorili so vas na pomanjkanje kadra. Napisali so vam, če citiram: kot družba zmoremo več. Osebja, ki bo skrbelo za bolne in umirajoče, ne bo, ostale bodo žalostne zgodbe, trenutne razmere ne zagotavljajo več pogojev za ustrezno zdravstveno in negovalno oskrbo ljudi. Kako ste se odzvali?
Tisti trenutek sem poklical ministrico za zdravje, ki je odgovorna za zdravstveno nego tudi v domovih za starejše. Skupaj oblikujemo nekatere ukrepe, nekatere ukrepe pa izvaja ministrstvo za zdravje. Zdravstvena nega je v pristojnosti ministrstva za zdravje, prav tako zdravniki. V prispevku so bili omenjeni normativi. Prav to je točka, ki jo ministrstvo za zdravje trenutno obravnava. Skupaj z domovi izvajajo pilotni projekt, ki bo dorekel, kakšni morajo biti novi normativi, da bomo lahko ustrezno izvajali zdravstveno oskrbo na terenu.