Kot je dejal, bi to drugim sodnikom sporočilo, da jih bo politika odrezala, če se bodo odločili, kot menijo, da je prav. Za sodbo sicer, kot pravi, sprejema odgovornost. "Vsak sodnik, ki sprejme sodbo, sprejme tudi odgovornost, a ne na način samodejnega odstopa," je dejal Masleša na današnji novinarski konferenci ob začetku sodnega leta. Temeljno poslanstvo sodnika je, da sodi v skladu z ustavo, zakonom in svojo vestjo, je dejal.

Glede vzrokov, zakaj se ni izločil iz odločanja v tej zadevi na vrhovnem sodišču, je dejal, da je bilo na kazenskem oddelku sodišča "stanje latentno napeto", še preden je k njim prišla ta zadeva. Prišlo je do določene polarizacije, ki ni rezultanta normalnega dialoga med sodniki, ki je tudi zaželen pri razpravi o različnih argumentih, je dodal. To je bil tudi razlog, zakaj se je odločil razporediti v senat za odločanje v tej zadevi, saj mora kot predsednik sodišča zagotoviti njegovo nemoteno delo.

"Odnos do vrhovnega sodišča nepojmljiv"
Njegova vključitev v senat je bila z vidika delovanja oddelka in celotnega sodišča tako nujna, je ocenil Masleša. "V zvezi s to zadevo se je ustvarjala neka nenavadna psihoza," je dejal. Odnos do vrhovnega sodišča je bil po njegovih besedah skrajno nespoštljiv in tudi nepojmljiv v evropskem merilu, izvajan je bil nenehen pritisk.

Masleša pričakuje, da v sodstvu ne bodo iskali poti socialne neodraslosti, da bi bili vsem všečni in bi delali tako, da bi doživeli čim manj nelagodja. "Sodnik je viharnik in na podlagi tistega, kar je v spisu oziroma svojega notranjega, najbolj poštenega videnja, potem tudi odloči," je pojasnil. Lahko pa se izkaže, da to tudi ni prav, je dejal. Tudi sodnik lahko nekatere zadeve več let premleva v sebi in ni prepričan, ali je bila odločitev pravilna. Po njegovih besedah se v javnosti skuša ustvariti vtis, da sodnik razsodi in nato mirno spi, a to, kot je dejal, ni res.

Masleša: Nisem dejal, da želim uničiti politika
Poudaril je, da v življenju nikogar ni sovražil ali se mu želel maščevati; ni pa zanikal, da je kdaj koga pomiloval in preziral. Glede očitkov, da je na javnem kraju dejal, da želi uničiti enega izmed slovenskih politikov, je Masleša danes ponovil, da gre za dogodek, ki se ni zgodil.

Masleša je zagotovil, da se je pripravljen pogovarjati z vsemi iz civilne družbe, ki spoštujejo funkcijo predsednika vrhovnega sodišča. Na pobudo Odbora 2014 za srečanje se niso odzvali, ker je bil odbor do sodstva skrajno žaljiv, je dejal. Ko pa se bo ta diskurz spremenil, bo predstavnike odbora sprejel, je napovedal.

Ključni cilj skrajševanje časa za reševanje zadev
Po poročanju Radia Slovenija so ključni cilji, ki so si jih na vrhovnem sodišču zamislili za leto 2015, skrajševanje povprečnega časa za reševanje zadev, odprava sodnih zaostankov in utrjevanje vrhovnega sodišča kot vrha sodne uprave. Prav tako nameravajo še naprej zmanjševati število sodnikov, želijo si povečati število strokovnih sodelavcev in drugega sodnega osebja. Sodnikom na vseh sodiščih je ob koncu leta 2014 ostalo nerešenih nekaj več kot 90 tisoč pomembnejših zadev. Vseh nerešenih zadev pa je zdaj manj kot 300 tisoč.

Masleša je v oddaji Intervju na prvem programu Radia Slovenija povedal, da so se letos prvič znašli v položaju, ko na slovenskih sodiščih niso obremenjeni z velikim številom nerešenih zadev in bodo lahko prešli na kakovostnejše delo na sodiščih, tako z vidika sodnikov kot udeležencev v sodnih postopkih. Prav tako bodo nadaljevali posebne programe, kot sta program izvršbe in program insolvenčnih zadev, kjer je zaradi spremembe zakonodaje prišlo po njegovih besedah do velikanskega povečanja zadev kot stroškov za sodišča.

Masleša je povedal, da je pri delu sodišč še vedno nekaj rezerve in da morda niso še do konca izkoristili vseh možnosti. Vendar je reševanje gospodarskih zadev padlo z 11 na 8 mesecev, pri delovnih zadevah pa s 17 mesecev na slabih 12 mesecev. Znižujejo tudi število sodnikov in se približujejo številu, ki je zapisano v agendi Evropa 2020. "Obnašamo se zelo odgovorno," je poudaril in dodal, da je bilo lansko leto specifično za sodstvo, saj so bili od dela politike deležni prikazovanja katastrofičnega stanja v sodstvu, ki da je nedelujoče in spolitizirano, kar je označil kot rušenje neodvisnosti sodstva in zastrahovanje sodnikov.

Število nerešenih zadev padlo
Kot je na novinarski konferenci ob začetku sodnega leta povedala podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto, so imela sodišča skupaj z nerešenimi zadevami iz leta 2013 lani v delu več kot 1,356 milijona zadev. Število nerešenih zadev je v primerjavi z letom 2013 upadlo za 11,3 odstotka, v primerjavi z letom 2011 pa za 32,1 odstotka.

Sodišča so lani dobila v reševanje nekaj čez 153.000 pomembnejših zadev, kar je 3,7 odstotka manj kot leto prej. Rešila pa so več kot 162.000 pomembnejših zadev. Ob koncu leta je ostalo nerešenih manj kot 96.000 pomembnejših zadev, kar je 8,3 odstotka manj kot ob koncu leta 2013 in 30,6 odstotka manj kot ob koncu leta 2011.

Skrajšal se je tudi povprečni pričakovani čas rešitve vseh zadev. Lani je tako povprečni pričakovani čas znašal 3,3 meseca in se je glede na leto 2013 skrajšal za 0,2 meseca. Pričakovani čas rešitve pomembnejših zadev pa se je s 7,2 meseca v letu 2013 skrajšal na 7,1 meseca v letu 2014, je še pojasnila Nina Betetto.

Kršenja človekovih pravic ni bilo
Predsednik vrhovnega sodišča je med drugim raziskavo nekdanjega ustavnega sodnika Lovra Šturma o kršenju človekovih pravic na slovenskih sodiščih, ker je sodbe pozneje razveljavilo ustavno sodišče, označil za neprimerno.

"Z vsem spoštovanjem do gospoda Šturma je pojem raziskava previsok, ker je šlo zgolj za statistično ugotavljanje, v kolikih primerih je prišlo do razveljavitve. Takšen pristop je v osnovi zgrešen," je poudaril in dodal, da ni nikjer navedeno, kolikokrat je prišlo do razveljavitve zaradi neustrezne zakonodaje, zaradi spremembe pravnih pogojev in pravnih vprašanj in v koliko primerih do vsebinskega kršenja človekovih pravic. Pred evropskim sodiščem za človekove pravice so bile razveljavljene odločitve ustavnega sodišča. "Ali bomo enaka vprašanja postavili tudi glede dela ustavnega sodišča," se je spraševal.

Kar se tiče zadeve Patria, o kateri odločajo na ustavnem sodišču, pa zadeve ni želel komentirati. "Ne vidim nobene potrebe, da bi ugibal, kako bo odločilo ustavno sodišče. V te špekulacije se ne želim spuščati. Po moji presoji so bili vsi postopki v dosedanjih fazah na sodiščih korektni. Počakajmo na odločitev ustavnega sodišča," je še razložil Masleša.