redsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič ob tem poudarja, da je kritika sodstva - čeprav ni vedno upravičena - dobrodošla, to pa ne velja za napade nanj.

Mozetič se tako boji, da se od ustavnega sodišča v določenih zadevah pričakuje preveč. Ustavno sodišče namreč presoja, ali so bile v postopkih (tudi sodnih) posamezniku kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, poudarja. "Vsaka napaka, vsaka tudi napačna razsodba sodišča, ki ne posega na raven ustavnih pravic, človekovih pravic ... v takih primerih ustavno sodišče ne more posegati v odločbe," je dejal v pogovoru z Jolando Lebar za Radio Slovenija.

Zakonitost ni prva
Ustavni sodniki se torej ne ukvarjajo z vprašanjem zakonitosti - razlago zakona -, dokler ne gre za samovoljno, arbitrarno ali očitno napačno razlago. Ali dokler ta razlaga neposredno ne posega v neko človekovo pravico. "Največkrat ljudje čutijo, da jim je bila neka krivica storjena, ker so izgubili spor ali pa ker so bili po njihovem obsojeni krivično. Vendar če ustavno sodišče ne ugotovi, da je res šlo za poseg v človekove pravice (na podlagi ustavne pritožbe in obrazložitve, ki jo priložijo), v take odločbe ne posega," pojasnjuje Mozetič.
Zadeva Patria (ali kateri koli drug primer): Začasna odločitev ne napoveduje končne odločitve
In tudi v konkretnih primerih Patria in začasna vrnitev poslanskega mandata Mozetič napoveduje: "Začasna odločitev tako, kot je določena v zakonu o ustavnem sodišču, pa tudi sicer, ne napoveduje končne odločitve." Na vprašanje, zakaj ustavno sodišče še ni obravnavalo ustavnih pritožb Krkoviča in Črnkoviča v zadevi Patria, Janševo pa je, je Mozetič odgovarja, da ne gre za popolnoma enake ustavne pritožbe, čeprav se nanašajo na isti kazenski postopek oziroma sodbo. Mozetič je sicer prepričan, da pravna država deluje, a da se je v zadnjem letu občutek, da je res tako, pri ljudeh zagotovo poslabšal.

Odločali o 256 pobudah za oceno ustavnosti
Pred ustavnim sodišče se pogosto znajdejo tudi odmevne odločitve državnega zbora. Letos je sodišče zasedalo na 38 plenumskih sejah, 11 je bilo sej upravnega senata, devet kazenskega senata in deset civilnega senata. Sodniki so odločili o 256 pobudah za oceno ustavnosti - od tega so 143 pobud zavrgli, 36 so jih zavrnili. Na drugi strani so v 20 primerih ugotovili neskladnost aktov z ustavo oziroma so se odločili za razveljavitev določb. Rešili so tudi 914 primerov ustavnih pritožb.

V zadnjem času so vse pogostejše tudi želje po spremembah ustave - v prejšnjem sklicu je DZ sprejel dve spremembi ustave (glede referenduma in vpisa fiskalnega pravila v ustavo), trenutno pa je v v zakonodajni postopek vložen le predlog SDS-a, po katerem bi spremenili postopek imenovanja vlade. V pripravi naj bi bil tudi predlog, po katerem bi v ustavo zapisali pravico do čiste pitne vode, pričakovati je tudi predloge za spremembo volilnega sistema.

Slavnostna seja
Ustavno sodišče je dan ustavnosti, ki ga praznujemo v spomin na sprejetje Ustave Republike Slovenije 23. decembra 1991, počastilo s slavnostno sejo. Slavnostni govornik je bil predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice Dean Spielmann. Po njegovem mnenju ustavno sodstvo igra ključno vlogo v mehanizmu evropske konvencije o človekovih pravicah, prepričan pa je, da bo ta vloga postajala tudi vedno pomembnejša.

V povezavi s tem je v govoru na slavnostni seji izpostavil odnos ustavnega sodišča z državljani. Kadar je pravno sredstvo za odpravo kršitev človekovih pravic mogoče vložiti na ustavno sodišče in če je to učinkovito, so človekove pravice s tem bolje varovane. "Tako je v Sloveniji in tega se lahko le veselim," je dejal. Po njegovem mnenju je treba dati prednost neposrednemu dostopu državljanov do ustavnih sodišč. Če imajo namreč državljani možnost svojo zadevo predložiti svojemu nacionalnemu ustavnemu sodišču, to pomembno olajša vlogo strasbourškega sodišča.

Spielmann je spomnil tudi, da se bodo odnosi med ustavnimi sodišči in Evropskim sodiščem za človekove pravice še poglobili. Po ratifikaciji protokola številka 16 bodo namreč ustavna sodišča držav, ki so protokol ratificirala, evropsko sodišče prosila za svetovalno mnenje o načelnih vprašanjih razlage ali uporabe pravic in svoboščin, ki jih določa konvencija o človekovih pravicah.

Na slovesnosti so se zbrali slovenski pravosodni vrh, nekdanji ustavni sodniki, predsednik republike Borut Pahor, predsednik državnega zbora Milan Brglez, varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer in tudi predstavniki največjih verskih skupnosti.