Posledice žleda bodo po gozdovih odpravljali še leta, v Loški dolini pa so jezni, da jim je država odvzela možnost razporejanja denarja po lastni izbiri. Foto: MMC/Jani Luštrek
Posledice žleda bodo po gozdovih odpravljali še leta, v Loški dolini pa so jezni, da jim je država odvzela možnost razporejanja denarja po lastni izbiri. Foto: MMC/Jani Luštrek
Loška dolina zahteva ustavno presojo zakona

Ljudje v Loški dolini imajo za seboj katastrofalno leto, poplave, žledolom in še enkrat poplave. Škoda je velika, denarja malo. Od države ne pričakujejo dosti, jezni pa so, ker jim z zakonom o odpravi posledic žleda vlada po njihovem mnenju jemlje denar, ki bi ga sicer porabili za obnovo lokalne infrastrukture.

"Nedopustno je, da država posega v že pridobljene pravice. Trdim, da prometnice niso bile tako poškodovane, da bi morali ta denar vlagati v gozdne ceste," je dejal Janez Komidar, župan občine Loška dolina.

V treh letih bodo morali koncesijo od državnih gozdov nameniti za državne gozdne ceste in tako bodo izgubili kar 800.000 evrov, ocenjujejo v Loški dolini, zato so na ustavno sodišče vložili zahtevo za presojo ustavnosti zakona o žledolomu. Hkrati kritizirajo državo, da prepočasi sanira gozdove.

"Mislim, da si nihče od kmetov tega ne bi dovolil, če bi to bila njegova lastnina. Država pa je očitno tako bogata, da si to lahko dovoli," je pristavil Komidar.
Težava tiči tudi v neurejenem lastništvu
Na skladu kmetijskih zemljišč in gozdov odgovarjajo, da pospešeno čistijo gozdove. Povsod pa se obnova res še ni začela. "Zaradi dejansko neurejenega lastništva. Mi opozarjamo na to, da bi tudi tukaj sanacija morala steči, vendar po nam znanih podatkih urejanje lastništva poteka," pa je pojasnil Anton Smrekar z Zavoda za gozdove Slovenije.

Večje težave kot v državnih gozdovih so pri zasebnikih, pravijo na zavodu za gozdove, lastništvo gozdov je marsikje neurejeno in razdrobljeno med številne dediče, med katerimi jih veliko živi v tujini.

Loška dolina zahteva ustavno presojo zakona