Specializirano državno tožilstvo je obtožnico zoper Raščana vložilo že avgusta 2016, pravnomočna je postala 17. januarja letos. Sodišče še ni razpisalo predobravnavnega naroka.

Sodnik ima trenutno drugo delo
"Sodnik ima trenutno v delu starejše in tudi po zakonu nujne zadeve, kot so priporne in zadeve, povezane z začasnim zavarovanjem, prav tako je pri tem treba upoštevati datum vložitve obtožnice in njeno pravnomočnost pred manj kot štirimi meseci," so na okrožnem sodišču v Ljubljani za oddajo Tarča pojasnili, zakaj jim še ni uspelo razpisati niti predobravnavnega naroka.

Od postopka odvisnih deset državnih milijonov
Kazenski postopek je zadnja možnost, da bi od Raščana dobili izginule milijone evrov, so prepričani upniki. "V stečajnem postopku smo prijavili za približno deset milijonov evrov terjatev. Te terjatve so izvirale iz njegovih pogodb z bankami, nekih zavarovanj ni bilo. Tako poplačila ne pričakujemo. Denar je bolj ali manj izgubljen. Razen če bi se v kazenskem postopku dokazalo, da je prišlo do nekih kaznivih dejanj in bi lahko premoženjskopravni zahtevek uveljavljali do tretjih oseb, ki so neodplačno premoženje dobile od Raščana v zadnjih nekaj letih," je povedal vodja pravnega področja DUTB-ja Sebastian Cafuta.

Delo Revije kupoval z denarjem Dela Revij
Podjetnik Matej Raščan je leta 2008 prevzel družbo Delo Revije z denarjem družbe Delo Revij, ki je posodila njegovemu podjetju Monera 26,4 milijona evrov, s katerimi je nato prav to družbo odkupil. Izčrpavanje podjetja je pripeljalo družbo na rob preživetja, ko zaposleni in honorarni sodelavci več mesecev niso dobivali plač, nato pa so avgusta 2011 celo ujeli Raščana, ko je iz prostorov podjetja odtujil dokumentacijo in arhiv.

Stečaj podjetja se je končal s 34 milijoni evrov terjatev, upravitelj jih je priznal 29,5 milijona, poplačanih je bilo 811 tisoč evrov. Republika Slovenije je tako od 3,9 milijona evrov dobila le dobrih sto tisoč, slaba banka od 4,7 milijona le 134 tisoč. Najkrajšo med več kot 400 upniki so potegnili honorarni sodelavci, ki so ostali brez honorarjev tudi v stečaju.

Premoženje na Cipru nedosegljivo
Vzporedno s kazenskim postopkom poteka na okrožnem sodišču v Ljubljani tudi postopek osebnega stečaja Mateja Raščana. Čeprav je Finančna uprava pri njem ugotovila, da je med letoma 2007 in 2010 vrtel 20 milijonov evrov in imel pri tem nepojasnjen prirast premoženja 3,9 milijona evrov, pa je Raščan danes vsaj uradno povsem brez premoženja. Za pojasnila smo prosili tudi Raščana, vendar nam je zatrdil, da na zadeve nima komentarja.

Dolžan milijone, prodali so mu nekaj travnikov
V torek je stečajni upravitelj prodal edino premoženje v stečajni masi, to je 23 parcel za 58 tisoč evrov. Med večjimi dolžniki je tudi v tem primeru država, saj dolguje slaba dva milijona evrov davkov, ki jih, kot kaže, ne bo nikoli poplačal. Njegova podjetja v tujini, tudi delujoče MSR Invest Limited na Cipru pa so za stečajnega upravitelja in naše organe za zdaj še nedosegljiva.