Komisija je razpravo začela na zahtevo opozicijskih strank Levica, SD, LMŠ in SAB. Po štirih urah je sejo prekinila. Kdaj se bo nadaljevala, še ni znano.

Sorodna novica DZ: Koalicijska dopolnila k predlogu demografskega sklada sprejeta, obstrukcija dela opozicije

Mesec: Od razprave so bili odrezani

Vladni predlog je že pred zadnjo stopničko potrjevanja v DZ-ju, a omenjene stranke vsebini nasprotujejo, koaliciji pa očitajo, da onemogoča javno razpravo o njem. Luka Mesec (Levica) je v imenu predlagateljev dejal, da je to eden najpomembnejših zakonov, ki bo sprejet v tem mandatu, saj določa upravljanje 8,4 milijarde evrov državnega premoženja, pri tem pa ni bilo opravljene javne razprave, deležniki in socialni partnerji pa so bili od razprave odrezani.

Po njegovih besedah je najbolj problematično, da sklad ne bo deloval za krpanje primanjkljaja v pokojninski blagajni. "Vladi je v prvi vrsti namen politični boj za moč nad upravljanjem državnega premoženja," je dejal.

Minister Šircelj: Razprava poteka od leta 2013

Finančni minister Andrej Šircelj se z njim ni strinjal. "O nacionalnem demografskem skladu na takšen ali drugačen način poteka razprava od leta 2013. Vloženih je bilo več predlogov zakona, ta pa je prvi, ki je prišel do tega, da se obravnava v drugem branju," je dejal. Vlada je bila po njegovih besedah vedno pripravljena za pogovor o konceptu tega sklada. Opozoril je, da bo treba zaradi demografske slike spremeniti tudi pokojninski sistem.

Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Robert Šumi je ocenil, da v predlogu niso v zadostni meri opredeljena merila za mandate nadzornikov in poslovodnih organov. Opozoril je tudi na problematiko politike prejemkov, ki da s predlaganim zakonom ni določena, temveč naj bi se urejala s posebnimi akti.

Sorodna novica Koalicija predlaga prenos lastništva STA-ja z države na demografski sklad

Sindikati napovedujejo referendum

Veliko očitkov so nanizali tudi predstavniki sindikatov, ki v primeru sprejetja predloga v obstoječi obliki napovedujejo referendum. Generalni sekretar sindikalne konfederacije Pergam Aljoša Čeč je med konceptualnimi pomisleki o predlogu izpostavil, da ta ne predvideva nobenih novih virov za demografski sklad, predvideva pa izdatke za nove namene, ki niso naloga demografskega sklada, med temi sredstva za gradnjo domov za starejše.

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je ocenil, da je to predvsem zakon o obvladovanju zadnjega kosa državnega premoženja. "To je tako, kot če bi lisici dali čuvati kurnik," je orisal.

"Gre za enega najpomembnejših zakonov, ki bo sprejet v teh letih. Gre za zakon, ki bi moral imeti širok družben konsenz in od katerega bo odvisna naša pokojnina. Če se konsenz ne bo iskal, se postavljajo vprašanja o resničnosti namena zakona," pa je dodal izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko.

Predsednik Združenja svetov delavcev Slovenije Vladimir Šega je izpostavil, da po predlogu zaposleni ne bodo imeli predstavnika med nadzorniki sklada, medtem ko ga bosta imeli mlajša in starejša generacija.

Revizorka: Zakon posega v pristojnost računskega sodišča

Vrhovna državna revizorka z računskega sodišča Katja Božič je opozorila, da predlog posega v pristojnost sodišča, saj določa revizijo dela sklada, medtem ko je računsko sodišče samostojna institucija, ki sama izbira predmete revidiranja.

Pod okrilje sklada bodo po zadnji dopolnitvi prešle tudi Slovenske železnice, Uradni list, Slovenska tiskovna agencija ter druge ustanove, katerih edini ustanovitelj je država. "Te bodo postale lahek plen za vlado," je ocenila Andreja Zabret (LMŠ). Dodala je, da bodo izkoristili vse možnosti, da preprečijo uveljavitev zakona, pa četudi z zakonodajnim referendumom.

"To, da v enem zamahu prenesete vse premoženje na sklad, je sramota. Če se bo nekdo za vami odločil, lahko proda vse na en mah," je ocenila Alenka Bratušek (SAB), ki meni, da bi se morala sredstva sklada uporabiti le za pokojnine.

Pogačnik: Poslovanje bo preglednejše

V bran predlogu je stopil Franc Beznik (SDS), ki je ocenil, da ima Slovenija le še 8,6 milijarde evrov državnega premoženja zaradi delovanja tranzicijske levice, divjega lastninjenja, korupcije in klientelizma. "Kolegi, sam nisem zaznal škodljivih učinkov predloga zakona o demografskem skladu," je dejal. Da zakon prinaša preglednejše upravljanje s premoženjem in večjo vzdržnost pokojninske blagajne, se je strinjal Marko Pogačnik (SDS).

Predlog je podprl tudi Aleksander Reberšek (NSi), ki je ocenil, da želi opozicija s sejo komisije delati šov za medije in državljane, ter ji očital, da svojih nasprotovanj ni predstavila na odboru za finance, ko je potekala obravnava predloga, ker je sejo obstruirala.

Video: Posnetek seje