Tragična nesreča, v kateri je umrlo šest ljudi, je takrat balone prizemljila, novi predpisi, ki so sledili nesreči in so uvedli komercialne licence, pa so povzročili drastično zmanjšanje poletov. "Prej so športni piloti prevažali potnike in si s tem financirali letenje, zdaj pa se to več ne sme, zato tudi na nebu ne vidimo več balonov," je za MMC dejal pilot balona in vodja Balonarskega centra Barje Grega Trček.

"Veliko škodo je balonarstvu seveda naredil tisti pilot, novinarji pa samo pogrevate nesrečo in ustvarjate negativno ozračje," je o medijih, ki s pompoznim poročanjem o nesreči strašijo ljudi, dejal izkušen balonar, z več kot 1.800 urami v zraku, Aleš Švagelj iz balonarskega kluba Abstel.

Negativen vpliv balonarji pripisujejo tudi daljši prizemljitvi balonov po nesreči, ki jo je zahtevala Javna agencija za civilno letalstvo RS, s katere so sporočili, da imajo trenutno veljavno komercialno licenco v skladu z evropsko uredbo le štirje ponudniki. Na zmanjšanje zanimanja za polete pa je gotovo vplivala tudi podražitev, saj tistih "poceni" akcij ni več, cene pa se gibljejo v povprečju okoli 130 evrov.

"Posledica je to, da se je v Sloveniji za dolgo uničilo balonarstvo! Tudi recesija slabo vpliva, predvsem podražitev, še največ pa to, ker nas ne vidijo v zraku. Prej je bilo vsak dan nekaj balonov na nebu, zdaj smo pa štirje, ki lahko komercialno letimo, in nas skorajda ni opaziti," pa je razloge, zakaj je pri nas trenutno nebo brez balonov, naštel balonar Vojko Zupan iz balonarskega kluba Letimo.

"Polet za 70 evrov je absurd"
Ohlapne predpise, ki komercialnih prevozov z baloni sploh niso urejali, so številni izkoristili za dodaten zaslužek, je dejal Trček: "Malo si po "luftu" letal, fino je bilo, pa še kakšen evro si zaslužil. Tako je bilo hitro pet balonov v zraku. Ljudi, ki bi dejansko živeli izključno od tega, pa lahko prešteješ na prste ene roke."

"Na raven pred nesrečo ne bomo nikoli več prišli, tiste vožnje za 60 ali pa 70 evrov, to je bil absurd. Tega ni nikjer na svetu, tudi ne vem, kako so pri nas to lahko izvajali, ker je to pod dumpinško ceno," je odgovoril na vprašanje, kdaj bomo spet videli toliko poletov kot v prejšnjih letih.
"Če imaš balon za od dva do štiri ljudi in izpolnjuješ vse pogoje za komercialno letenje, stroški enostavno ne omogočajo takšnih poletov," je na nerentabilnost manjših balonov opozoril Trček in dodal, da je najmanjši balon, ki bi lahko letel brez izgube, velik za šest oziroma sedem oseb.

Da je nujno treba komercialo in športni del balonarstva ločiti in urediti, so po Švagljevih besedah balonarji opozarjali celih 12 let: "Sestankovali smo takrat še z ministrstvom, pozneje z danes pristojno agencijo, a potrebovali so nesrečo, da so se zganili in ugotovili, da nam manjka pravilnik."
Dober pilot in komercialne licence
Vsak pilot balona z opravljenimi 100 urami poletov je po starih predpisih lahko vozil tudi potnike v komercialne namene, zdaj pa potrebuje pilot dodatni izpit za komercialne prevoze, poleg tega pa mora komercialne polete izvajati v okviru pravne osebe, ki ima tudi licenco za izvajanje komercialnih poletov z baloni. Komercialni izpiti se delijo glede na velikost na razrede od A do D, pridobivajo pa se postopoma. Od pridobitve licence do opravljanja izpita za največji balon traja več let, dodaja Trček.
Varnost je na prvem mestu, izpostavlja Trček, ki poostrenim predpisom ne nasprotuje: "Prej je pilot avtomatično, ko je nabral 100 ur poletov, lahko začel voziti potnike v komercialne namene. Nobenega instrumenta preverjanja ni bilo. Napak ne sme biti, zato morajo biti pogoji strogi, so se pa našle manjše nesmiselne birokratske zahteve, ki so se potem popravile."

Trček opozarja, da je človeški dejavnik, ki presodi, ali se bo letelo, odločujoč pri varnosti: "Tehnika letenja in upravljanja z balonom je relativno enostavna, pri letenju je najpomembnejše planiranje poletov. Vse je odvisno od vremena, predvsem vetra, človeški dejavnik je na zelo visokem mestu, saj pilot vedno ocenjuje, leteti ali ne, vreme pa veste, kakšno je." Zupan dodaja: "Upravljanja z balonom se lahko nauči skoraj vsak, kakšen pilot bo, pa je odvisno od vsakega posameznika - kot pri avtomobilu."
Servisiranje in balonarska šola
Poleti so se podražili tudi zaradi dviga standardov pri servisiranju balonov, saj v Sloveniji nimamo nobenega servisa. Balone je tako zdaj treba na servis voziti v Avstrijo, pojasnjuje Trček in dodaja: "Prej smo imeli pooblastilo agencije, da lahko servisiramo sami, zdaj pa so nam ga odvzeli."
V Sloveniji trenutno sploh ni mogoče na novo pridobiti licence zaradi "birokratskih neumnosti", opozarja balonar Zupan. Na agenciji za civilno letalstvo so za MMC potrdili, da trenutno letalske šole, ki bi lahko usposabljala nove kandidate za pridobitev licence, ni. Letos je sicer Evropska agencija za varnost v letalstvu olajšala nekatere zahteve glede pogojev za certificiranje nekompleksnih letalskih šol, med katere se usposabljanje pilotov balonov tudi uvršča.

Na agenciji dejstvo, da šole ni, ocenjujejo kot pomanjkljivost v smislu promocije športa in usposabljanja novih pilotov in inštruktorjev, ne pa v smislu tveganja.
Nadzor nad operaterji
Z agencije so pojasnili, da izvajajo obsežen stalni nadzor, ki enkrat letno zajema temeljit pregled kadrov (periodična usposabljanja pilotov in zemeljske ekipe), sistemov varnosti in kakovosti (operatorji morajo imeti sistem zagotavljanja varnosti, ki skrbi za odkrivanje potencialnih nevarnosti ali tveganj in pravočasen sprejem ukrepov za zmanjšanje oziroma odpravo potencialne nevarnosti ali tveganja), zrakoplovov (plovnost, zavarovanje, vzdrževanje balonov) in nadzor nad izvajanjem dejanskega poleta (pri katerem se nadzira dejanski polet).
Poleg stalnega nadzora pa se izvaja tudi inšpekcijski nadzor skladnosti s predpisi na terenu.
Balonarje rešujejo tujci
Balonarski center Barje, ki se s turističnimi poleti z balonom ukvarja že 20 let, je tako v letih pred nesrečo opravil okoli 150 poletov letno. "Letos se je položaj rahlo popravil, predvsem na Bledu, v Ljubljani manj, poletov pa bo tam 40," opisuje trenutno stanje, ki nakazuje boljše čase.
Po Trčkovih besedah tuji turisti rešujejo položaj, saj predstavljajo veliko večino potnikov na balonih, upad domačih gostov pa večinoma pripisuje spremenjenemu gospodarskemu ozračju pri nas, ne toliko sami nesreči pred leti. "Gospodarsko ozračje ljudi v Sloveniji se je spremenilo, pa tudi poceni poletov za 70 evrov ni več. Zdaj je cena približno dvojna in rezultat je tu," je sklenil. V primerjavi s prejšnjimi leti minimalno letijo tudi pri klubih Letimo in Abstel, saj tudi pri njih praktično letijo samo še s tujimi turisti.

Pilotu grozi osem let zapora
Kot smo že pisali, se je najhujša balonarska nesreča pri nas zgodila 23. avgusta 2012 nekaj pred 8. uro zjutraj, ko je balon v bližini Iga na Ljubljanskem barju ob pristajanju večkrat treščil ob tla, vmes pa trčil tudi v drevo. Številni ponesrečenci so med premetavanjem popadali iz košare, ostale pa je kasneje zajel ogenj.

Služba za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov je v končnem poročilu navedla, da je neposredni vzrok nesreče povzročila napačna tehnika pilotiranja v pristajalni fazi ter neupoštevanje predpisov in vremenskih razmer. Pilotu balona Miru Kolencu, ki je trenutno v kazenskem postopku, zaradi povzročitve splošne nevarnosti grozi do osem let zapora.