Na sestanek je povabil predstavnike sindikatov, ki pričakujejo razrešitev svojih stavkovnih zahtev. Tako minister kot sindikalna stran pa so prvo srečanje ocenili pozitivno.

Medved je pojasnil, da jim je danes uspelo razjasniti nekatere podrobnosti iz pogajalskega procesa, ki je zastal spomladi z odstopom prejšnjega premierja Mira Cerarja. "Vemo, da so pričakovanja, da bi se vse skupaj zgodilo čez noč, pa vendarle je treba vedeti, da je vlada začela operativno delovati šele na začetku tega tedna," je dejal. Zato bo po njegovih besedah potrebnih nekaj dni, da se z zadevami seznanijo.

Kot je napovedal, bo vlada pogledala, kakšen je bil pogajalski proces doslej, in nato sprejela izhodišča. Na podlagi teh izhodišč pa se bo s sindikati pogajala. Poudaril je, da je zaveza vlade, da pridejo do dogovora. S sindikati pa so po njegovih besedah ugotovili, da so v tem procesu partnerji, nikakor pa ne nasprotniki in da "smo konec koncev vsi v istem čolnu".

Najprej se bodo po njegovih besedah lotili pogajanj za razrešitev stavkovnih zahtev, hkrati pa se bodo pogovarjali tudi o sproščanju še veljavnih varčevalnih ukrepov, saj časa za ločene pogovore ni.

Nadaljevanje pogajanj, kjer so bila prekinjena
Vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je dodatno pojasnil, da se vlada in sindikati načelno strinjajo, da nadaljujejo pogajanja, kjer so bila prekinjena, in da je treba najprej razrešiti stavkovne zahteve ter skleniti stavkovne sporazume, šele nato pa se lotiti sprememb plačnega sistema, "da ne bi ponovili napake iz preteklega mandata, ko se je poskusilo vzporedno pogajati in hkrati spreminjati plačni sistem".

Strinjal se je z oceno, da je bil današnji pogovor za začetek konstruktiven in da je bilo nekaj pomembnih skupnih točk, ki ne razdvajajo niti sindikatov niti ministrstva v odnosu do sindikatov.

Poudaril je, da je tudi želja sindikatov konfederacije, ki so v stavki – poleg šolskega sindikata Sviz še oba policijska sindikata in dva največja sindikata s področja zdravstva –, da čim prej sklenejo stavkovne sporazume. Po njihovi presoji pa jih je mogoče skleniti v dveh, največ treh mesecih.

Kolikšen bo dvig plač?
Kot je pojasnil Štrukelj, se sindikati konfederacije strinjajo s splošnim, nekoliko diferenciranim dvigom plač v javnem sektorju. Ta je po njegovih besedah zelo veliko prispeval k ureditvi razmer v času krize. Hkrati s tem pa je treba odpraviti tudi zaostanke v tistih skupinah, kjer prihaja do sistematičnega zaostajanja, ter razrešiti nekatera specifična vprašanja, denimo v zdravstvu ali policiji.

Štrukelj se je dotaknil tudi vprašanja enotnega plačnega sistema. V konfederaciji so za enotni plačni sistem, je pojasnil, bodo pa vztrajali, da se odpravijo nekatere nepravilnosti. "Ni mogoče trditi, da je vse v redu, če enotni plačni sistem proizvaja razlike, ki se poglabljajo," je poudaril. Kot še eno vprašanje, ki ga morajo rešiti, pa je izpostavil delovno uspešnost. S tem letom se po njegovih besedah izteka "desetletna zamrznitev plač v javnem sektorju, kar se tiče motivacije".

Enotna pogajanja
Vodja koordinacije stavkovnih odborov 16 sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek je izrazil zadovoljstvo, da se je novi minister za javno upravo zelo hitro odzval na njihov poziv, da se sestanejo. Kot je dejal, so v njihovi skupini sindikatov prepričani, da je treba pogajanja, kar zadeva plače v javnem sektorju, voditi enotno. "Veseli me, da je želja, da bi se pogajanja vodila na ta način, tudi na vladni strani oziroma na strani ministra za javno upravo," je dejal.

Dodal je, da pričakujejo, da bo nova vlada pri oblikovanju pogajalskih izhodišč upoštevala to, kar so se sindikati marca dogovorili z njeno predhodnico. Pri tem pa je opozoril, da bo v dialog treba vključiti tudi sindikate, ki niso v stavki, saj bo na koncu treba skleniti kolektivne pogodbe, pri katerih se zahteva določen kvorum.

Zadnja vladna ponudba je bila vredna 306 milijonov evrov, in sicer naj bi bilo tolikšen finančni učinek v treh letih, vsako leto po približno 100 milijonov evrov.