Predsednik vlade Robert Golob in predsednik Evropskega sveta Charles Michel sta se na gradu Strmol srečala dan pred vrhom Evropska unija – Zahodni Balkan, ki bo potekal v Tirani, in pred decembrskim vrhom Unije. "Jutrišnji vrh je v marsičem pomemben. Tudi zaradi tega, ker na ta način simbolno končujemo leto, v katerem sta dve članici – Albanija in Severna Makedonija – naredili pomemben korak naprej. Hkrati pričakujemo, da bomo jutri mogoče naredili tudi korak naprej na temo poenotenja v zvezi z Bosno in Hercegovino, pa tudi z vidika sprostitve vizumskega statusa, konkretno Kosova," je po pogovoru z Michelom na novinarski konferenci dejal premier Golob.

S predsednikom Evropskega sveta sta se pogovarjala predvsem o temah, ki se tičejo energetike in posledic, ki jih ima draginja na razvoj evropskega gospodarstva. "Ugotavljava, da bo v naslednjih dneh treba še veliko oddelati, da bi izpolnili sklepe in naloge, ki smo si jih zastavili na prejšnjem zasedanju Evropskega sveta. Na neki način sva skupaj mnenja, da je ravno od vprašanja, kako se bomo lotili energetskega vprašanja, odvisno marsikaj v Evropi," je poudaril.

Michel je spomnil na uspešno zasedanje sveta v oktobru, ki je prineslo sveženj ukrepov, s katerimi se bo zagotavljala varnost oskrbe z energijo in vplivalo na cene. "Tako se bomo odzvali na špekulacije s cenami plina, kar je bistveno tako za gospodinjstva kot za podjetja. Cena elektrike je namreč vezana na ceno plina," je spomnil. Dodal je, da se bodo ministri, pristojni za energetiko, sestali že pred zasedanjem sveta prihodnji teden, in upa, da jim bo uspelo najti konkretne in operativne rešitve.

Solidarnostna sporazuma Slovenije s Hrvaško in Madžarsko

Golob je po prvem delu pogovorov pojasnjeval tudi, zakaj še vedno ni podpisan solidarnostni sporazum o dobavi plina s Hrvaško. Podpis na ravni ministrov se napoveduje že nekaj časa, a tega za zdaj ni bilo; neuradno zaradi Hrvaške, ki naj bi želela podpis na ravni premierjev.

V odgovoru na vprašanje, na kateri točki je povezovanje Slovenije s plinovodoma Madžarske in Hrvaške, je Golob poudaril "avtomatizem pri solidarnosti". "To pomeni, da ne potrebujemo več pravne podlage v ločenih solidarnostnih sporazumih med državami članicami, temveč ta velja samodejno. Na ta način solidarnostni sporazumi postanejo bolj stvar politične volje kot energetske potrebe, kar je dobro. Sporazumov, ki so ali niso podpisani, ne bi problematiziral. Če se je Hrvaška odločila zamakniti podpis sporazuma – nič hudega, v Sloveniji se nič ne spremeni."

Golob je poudaril, da so za Slovenijo solidarnostni sporazumi najpomembnejši na italijanski meji, saj prek Italije dobivamo plin, ki je neodvisen od ruske dobave. "Želimo si tudi sporazuma z Avstrijo, drugi sporazumi pa so razvojne narave. Tak je sporazum z Madžarsko, ki je v pripravi in naj bi bil podlaga za nov plinovod med Slovenijo in Madžarsko. Na ta način bi Slovenija pomagala Madžarski, da se osvobodi ruskega plina. Razvojne narave bo tudi sporazum med Hrvaško in Slovenijo, ki mora zajemati predvsem dostop Slovenije do dodatnih količin plina, bodisi na terminalu na Krku bodisi na poti od Krka do Slovenije." A Golob je poudaril, da se s sporazumom s Hrvaško ne mudi.

Slovenija bo naredila vse, kar je v njeni moči, da BiH dobi status kandidatke

Ena od ključnih tem pogovora je bila tudi širitvena politika Unije. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je dejal, da vrh Zahodni Balkan nakazuje, da je v zadnjih mesecih prišlo do pomembnega premika v angažmaju. "Zdaj bomo lahko resnično sprožili postopke tudi za Albanijo in Severno Makedonijo. Prav tako želimo jutri priti do skupne deklaracije, da bi bil Zahodni Balkan še bolj povezan z EU-jem, ne glede na postopke pridruževanja."

Poudaril je, da je na torkovem vrhu vprašanje BiH-a na dnevnem redu, v prihodnjih tednih bo najprej na ministrski ravni in morda tudi na Evropskem svetu obravnavano vprašanje BiH-a in njene prihodnosti. Obenem se je zahvalil Golobu oziroma vladi za prizadevanja, da se stvari na Zahodnem Balkanu na področju infrastrukture, energetike, gospodarstva premikajo naprej. "Gre za področja, ki so tudi za EU zelo pomembna v prihodnje."

Na vprašanje, kako realistično je, da bi BiH dobil status kandidatke, je Michel dejal, da bo o tem razprava potekala dva dni pred svetom 15. decembra. "Ne morem napovedati, da bo odločitev sprejeta, ampak to bo trenutek resnice, kajti vse države članice bodo morale povedati svoje mišljenje o tem," je dejal.

Golob je poudaril, da je Slovenija podpornica tega, da se BiH-u še letos prizna status kandidatke. "Slovenija bo naredila vse, kar je v njeni moči, da do tega tudi dejansko pride. Ostajamo zmerni optimisti, da bi lahko do te odločitve prišlo tudi na ministrski ravni. Če ne bo tako, bomo seveda to vprašanje sprožili na svetu, ki bo sledil dva dni pozneje," je napovedal.

Golob: Migracij ne morejo preprečiti nobena ograja, vojska ali policija

Slovenski premier in predsednik Evropskega sveta sta govorila tudi o vprašanju porasta migracij. "Razlogov, zakaj so se migracije letos povečale, je sicer več in vsakega je treba obravnavati posebej. Vendar ravno pospešena integracija držav Zahodnega Balkana proti EU-ju je način, kako lahko večino teh vprašanj v dialogu uspešno rešujemo," je dejal Golob.

Dodal je, da je glede migracij govoril tudi s predsednikom madžarske vlade Viktorjem Orbanom, s katerim se je srečal pretekli petek. "Sklep je bil zelo preprost – nobena ograja, nobena vojska, nobena policija ne morejo preprečiti migracij v takem obsegu, kot se zdaj dogajajo. To ni bila moja ugotovitev, to je uradna ugotovitev madžarske vlade. Zato je tudi Madžarska začela skupaj z nekaterimi sosedami sodelovati v multilateralnih akcijah, kako migracije zajeziti bližje izvoru," je dejal Golob in dodal, da je tak "sklep zdaj vseprisoten v regiji" in da je prav, da "usmerimo napore v pravo smer".

Poudaril je, da Slovenija pri tem, da bo težava migracij manjša, lahko pomaga prek multilateralnih naporov ali v sodelovanju s sosedami, kot je na primer Hrvaška ob vstopu v schengen, ali širše na področju Zahodnega Balkana. Premier je ob tem poudaril, da z notranjo ministrico Tatjano Bobnar glede migracijske politike nikoli ni bilo nobenih razhajanj. Dodal je, da se je z njo sicer pogovarjal in da imata pri drugih temah marsikje različne poglede.

"Kot vidimo, spet prihaja do precejšnje rasti gibanja migracij proti EU-ju, bodisi po Sredozemlju bodisi po Zahodnem Balkanu. S premierjem Golobom sva se zato pogovarjala predvsem o sozvočju vizumskih režimov Zahodnega Balkana z evropskimi," je dejal Michel in napovedal, da bodo migracije ena od osrednjih tem vrha v Tirani.

Golob in Michel sta na kratko govorila tudi o širitvi schengenskega območja. Golob je ponovil, da je vstop Hrvaške v schengen v slovenskem nacionalnem interesu in glede tega je v politiki precejšnje soglasje. Arbitraža na vstop ne vpliva, je pa parlament že podprl, da se to opremi z izjavo o arbitraži.

Michel: Treba bo doreči, kako bomo Ukrajino podpirali v prihodnje

Med prioritetami EU-ja bo v prihodnjih mesecih tudi vojna v Ukrajini. Kot je dejal Golob, je bilo na srečanju v ospredju tudi vprašanje, kako zagotoviti ustrezne politične razmere za to, da se lahko nadaljuje finančni sveženj pomoči Ukrajini. "Stvari so med seboj povezane in pomembno je, da se izpostavijo na začetku. S tem se vrneva spet na področje energetike in cen, ki jih plačuje gospodarstvo, da je lahko konkurenčno," je sklenil Golob.

"Vojaško popolnoma podpiramo Ukrajino, v prihodnjih tednih pa bo treba doreči, kako bomo Ukrajino podpirali v prihodnje. Kako bomo v teh težkih in napornih tednih zime našli rešitve, čeprav je Rusija napadla energetske objekte, izkorišča pa tudi lakoto in zimo, da pritiska na Ukrajince," je dejal Michel in ob tem napovedal dodatne ukrepe in sankcije proti Rusiji.