Eden od predstavljenih ukrepov je izenačitev višine subvencije za bivanje pri zasebnikih z višino dodatka k državni oz. Zoisovi štipendiji za bivanje zunaj kraja stalnega prebivališča. Kot je pojasnil minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič, je dodatek k štipendiji trikrat višji kot subvencija za bivanje pri zasebnikih, ki znaša 32 evrov: "Ker želimo za vse študentke in študente zagotoviti enake pogoje, načrtujemo, da bomo z novim študijskim letom 2025/2026 subvencije izenačili z dodatkom."

Papič je poudaril, da večina študentov v Ljubljani, Mariboru in Kopru živi v javnih študentskih domovih. Medtem ko kapacitete v Mariboru zadostujejo, pa jih v Ljubljani in Kopru primanjkuje. Najhitrejša rešitev za pomanjkanje je po ministrovih besedah subvencionirano bivanje pri zasebnikih, vendar število pogodb za takšno bivanje iz leta v leto upada. Eden glavnih razlogov je razkorak med subvencijo za bivanje pri zasebnikih in dodatkom k štipendiji, je dejal.

Po ministrovih navedbah ima Študentski dom Ljubljana kljub razpisanim 600 subvencijam na leto trenutno le 80 realiziranih pogodb. Subvencije razpisuje tudi Študentski dom Univerze na Primorskem, in sicer 545 na leto. V letu 2023 je imel v povprečju sklenjenih le 127 pogodb.

V okviru povečevanja števila študentskih ležišč je minister predstavil letošnji odkup Baragovega semenišča, s čimer bo ministrstvo tam trajno zagotovilo približno 200 študentskih ležišč. Načrtovana je celovita obnova objekta, ki bo potekala v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana po potrditvi občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). Na Primorskem je bil konec leta za 6,1 milijona evrov izveden nakup obnovljenega objekta Barka 2, ki ima približno 120 ležišč, je dodal Papič.

"V letu 2024 so potekala tudi razna obnovitvena in vzdrževalna dela na vseh lokacijah v Ljubljani, Mariboru in Kopru. Skupno je ministrstvo v preteklem letu za investicije v študentske domove namenilo 10,5 milijona evrov, v letu 2023 pa 9,5 milijona," je povedal.

Načrtovana gradnja novih študentskih domov

Ministrstvo po njegovih navedbah načrtuje tudi dolgoročnejše ukrepe za reševanje bivanjske problematike študentov, in sicer gradnjo novih študentskih domov. V Ljubljani je v načrtu novogradnja študentskega doma z okvirno 380 ležišči v sklopu ureditve na območju Roške ceste. "Upam, da bo letos končno potrjen OPPN, na kar čakamo že pet let," je poudaril Papič. Prav tako je na voljo parcela za Bežigradom, kjer pa je mogoče takoj začeti gradnjo.

Minister se je dotaknil tudi napovedanega dviga cen v javnih študentskih domovih, in sicer za 20 odstotkov. Napovedal je, da se bo sestal z direktorji študentskih domov, da mu pojasnijo, zakaj bodo dvignili cene. Nato bodo preverili, za koliko lahko dvignejo subvencije tudi za javne študentske domove, da dvig cen ne bo padel na ramena študentov oz. da bo ta dvig zanje minimalen. Če pa je težava v financiranju vzdrževalnih del, bo po njegovih pojasnilih ministrstvo ta dela neposredno financiralo študentskim domovom.

Posteljo na trgu najema približno 20 tisoč študentov

Predsednika Študentske organizacije Slovenije Luko Mihaliča veseli, da se je ministrstvo te tematike resno lotilo. Ocenjuje, da na trgu posteljo najema okrog 20.000 študentov, ker ni dovolj mest v javnih študentskih domovih. "V Ljubljani čaka na prednostnem seznamu za sprejem okrog 2000 študentov, na Primorskem okrog 500," je dejal in opozoril, da je treba za dostojno sobo plačati tudi 300 evrov ali več na mesec.

Študentski dom ni le postelja za študenta, ampak tudi okolje za vzpostavitev družbene mreže in izmenjavo mnenj, je prepričan Mihalič. Z dialogom, kot ga imajo z ministrstvom, lahko po njegovem mnenju dosežejo ukrepe, ki so usklajeni z dejanskimi potrebami študentov.