Če bo izmera nepremičnine odstopala od pogodbeno dogovorjene površine navzdol, sta se ministrstvo in prodajalec v aneksu zavezala, da bosta za manjkajočo površino zmanjšala kupnino, in sicer ob upoštevanju pogodbeno dogovorjene cene za kvadratni meter.

Ministrstvo bo pridobilo oceno vrednosti nepremičnine po zapriseženem sodnem cenilcu v najkrajšem mogočem času. Prodajalec Sebastjan Vežnaver se je zavezal, da bo cenilcu, ki ga bo angažiralo ministrstvo zaradi ocene vrednosti nepremičnine, omogočil njen ogled ob navzočnosti skrbnikov pogodbe oziroma njunih pooblaščencev ter plačal storitev, poroča Delo.

Ministrstvo bo stavbo prevzelo v posest v petih delovnih dneh po prejemu ponovljenih izmer in nove cenitve. Za kvadratni meter nepremičnine po prvotni izmeri je po plačilu davkov prodajalec prejel 1360 evrov, še navaja Delo.

Na ministrstvu so v torek navedli, da je bila kupnina v znesku 7.690.350 evrov že plačana. Ministrstvo pa stavbe še ni prevzelo, prav tako kot njen lastnik še ni zavedeno v zemljiški knjigi.

Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je v četrtek dejala, da se ministrstvo z državnim odvetništvom pogovarja o sprožitvi postopka za ugotovitev ničnosti oziroma razveljavitvi pogodbe za nakup prostorov na Litijski. Kot so še v torek popoldne pojasnili na ministrstvu za pravosodje, državno odvetništvo možnosti glede tega še proučuje.

Domnevne nepravilnosti nakupa prostorov na Litijski preverja Nacionalni preiskovalni urad (NPU). Ministrstvo namreč ni naročilo svoje preverbe cene stavbe, ampak je sprejelo cenitev, ki jo je naročil in plačal prodajalec Vežnaver.

Sodna cenilka gradbene stroke in nepremičnin je stavbo, preden jo je leta 2020 kupil Vežnaver, ocenila na 2,9 milijona evrov. Kot so v četrtek razkrili v oddaji Tarča, je cenilec, podpisan pod zadnjo cenitvijo stavbe ob prodaji ministrstvu za pravosodje, novinarjem dejal, da je ni opravil sam, ampak je to storila cenilka, ki je pripravila tudi prvotno, nekaj milijonov evrov nižjo cenitev vrednosti stavbe.

Sporne reference izbranega ponudnika sistema Notar na daljavo

Delo poroča tudi o novem zapletu pravosodnega ministrstva, tokrat z javnim naročilom v projektu digitalizacije notarskih storitev za razvoj informacijskega sistema Notar na daljavo. Izbrani so bili družba Žejn ter partnerja PartIT in Zaslon Telecom. Njihova ponudba je bila vredna 1,2 milijona evrov.

Državna revizijska komisija je po poročanju Dela sprva ugotovila, da ministrstvo za pravosodje ni ustrezno vrednotilo referenc izbranega ponudnika. Ministrstvo je nato opravilo novo vrednotenje referenc in kot ustrezno referenco podjetja PartIT upoštevalo portugalsko družbo Dopneu, Alexandrino Dogenes, Unipessoal.

Iz podatkov na spletu je razvidno, da gre za majhno portugalsko podjetje, ki se ukvarja z reciklažo odpadkov. Kot navaja Delo, ni jasno, zakaj bi podjetje brez lastnih poslovnih prostorov in enim zaposlenim potrebovalo videokonferenčni sistem, nameščen na lastnih strežnikih z zmogljivostjo do 500 sočasnih klicev.

Referenčnega posla glede na finančni tok ni mogoče potrditi niti pri izvajalcu, partnerju izbranega ponudnika, družbi PartIT.

Neizbrani ponudnik, družba EIUS, ki je – kot še navaja Delo – ena vodilnih na področju informatike v pravu, pa je vložil pritožbo tudi na drugo vrednotenje referenc.

Ministrstvu za pravosodje smo zastavili vprašanje, ali navedbe Dela držijo oz. ali so sploh preverjali ustreznosti podanih referenc, vendar odgovora ministrstva (še) nismo prejeli.