Ob današnjem mednarodnem dnevu mladih so na ministrstvu za izobraževanje skupaj z uradom za mladino pripravili sprejem za predstavnike mladinskih organizacij. Sodelujoči so poudarili, da je k reševanju izzivov treba pristopiti z medsektorskim sodelovanjem ter v dialogu z mladimi.

S takšnimi srečanji mladim sporočajo, da lahko z aktivnostjo v družbi marsikaj spremenijo, je povedala državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje Martina Vuk. K reševanju problematik je treba pristopati medsektorsko, izobraževanja in uspešnega prestopa na trg dela ne gre ločevati od stanovanjske problematike ter zdravja, je ob robu srečanja pojasnila Vukova. Stanovanjsko problematiko ocenjuje kot perečo, spomnila je tudi na pozno odseljevanje od staršev.

S sprejemom so po besedah državnega sekretarja na ministrstvu Jerneja Štromajerja želeli pokazati, da so vključujoče ministrstvo in imajo posluh za mlade. "Mladi se danes soočajo s številnimi težavami, ki so posledica globalnega časa in krize," je poudaril.

Za reševanje izzivov mladih je treba odpreti dialog, je povedal direktor urada za mladino Tin Kampl. Pri pripravi politik pa je treba imeti tudi jasne podatke. Za prihodnje leto tako načrtujejo izvedbo raziskave mladina 2020. "Raziskava bo dala jasne podatke, kateri so ključni izzivi, s katerimi se soočajo mladi," je pojasnil. Prehod mladih na trg dela, prekarne oblike dela in stanovanjska problematika pa so ključni izzivi, ki vplivajo na osamosvajanje mladih. Ukrepi se po njegovih besedah že pripravljajo na posameznih področjih.

Na mladinskih organizacijah pozdravljajo tovrstna srečanja predvsem zaradi medsebojnega spoznavanja. "Imamo možnost, da se na neformalen način spoznamo, tako s pristojnimi organi kot s sorodnimi društvi in organizacijami," je povedal član predsedstva Študentske organizacije Slovenije Miha Zupančič.

Ob letošnjem dnevu so Združeni narodi (ZN) izpostavili izobraževanje, ki naj bo dostopno in relevantno. Sogovorniki se strinjajo, da je izobraževanje v Sloveniji dobro urejeno. Kot prednost pa izpostavljajo, da je celotno izobraževanje, tudi študij, brezplačno.

Štromajer je napovedal pripravo bele knjige, ki bo vsebovala spremembe šolskega sistema pri nas. "Tudi izobraževalni sistem bo moral stopiti v korak s časom, seveda pa je takšne zadeve treba delati ne samo s tresočo roko, ampak zelo premišljeno," je pojasnil.

Vukova pa je napovedala uvedbo državljanske vzgoje v srednje šole, pričakovati jo je mogoče v šolskem letu 2020/21. "Participacija mladih je ključna, ne sme se nam zgoditi apatija neke generacije," je pojasnila. Vendar je za uspešno participacijo nujno poznavanje delovanja družbe, je ocenila.

Mladinski delegat pri OZN-ju Patrik Bole pa je predlagal, da se v šolo vključi več znanj o trajnostnem razvoju in digitalno opismenjevanje.

Ob pozitivnih plateh izobraževanja pa sogovorniki izpostavljajo tudi težave, med drugim opozarjajo, da študentom preglavice povzroča pomanjkanje nastanitev. Bivanjska problematika, tako na trgu kot v študentskih domovih, se po oceni Zupančiča rešuje prepočasi.

Vukova je spomnila, da je študentskih postelj vedno primanjkovalo. "Zdaj smo v precej dolgem obdobju, ko žal ni investicijskih sredstev za gradnjo domov. Druga težava pa je napihovanje nepremičninskega balona, ki se odraža v naraščanju najemnin. Razkorak med tem, ali si nekdo lahko privošči bivanje ali ne, se že pozna," je dejala. Zgraditi bo treba več domov in pogledati tudi splošno stanovanjsko politiko, je ocenila.

Mladinske organizacije posebej izpostavile stanovanjsko problematiko

Mladinske organizacije so ob ločeni tiskovni konferenci opozorile na stanovanjsko problematiko mladih, saj po njihovi oceni stanovanjska politika kljub nenehnim opozorilom ostaja pomanjkljivo urejena.

Mlade generacije bistveno težje dostopajo do stanovanj, kot so generacije pred njimi. Stanovanjski položaj mladih je skoraj popolnoma odvisen od njihovih staršev, pri tem pa imajo dostop do stanovanj predvsem tisti, ki prihajajo iz premožnejših družin. Povprečnemu zaposlenemu mlademu posamezniku po njihovi oceni tudi ni omogočen dostojni najem ali nakup stanovanja.

"Mladi si poleg neprofitnih najemnih stanovanj želijo tudi stanovanja z možnostjo odkupa, saj veliko mladih zaradi nekakovostnih zaposlitev lastniško stanovanje vidi kot edino zagotovilo za svojo starost," je izpostavila predsednica Mladinskega sveta Slovenije Anja Fortuna. S stanovanjsko problematiko se po njenih besedah ne soočajo samo mladi v prestolnici, ampak po celi Sloveniji.

Predsednik Študentske organizacije Slovenije Klemen Peran je izpostavil, da imajo mladi težave z bivanjem že v času študija, saj primanjkuje mest v študentskih domovih. Tam je po njegovih besedah namreč prostora samo za 13 odstotkov študentov. Večina jih študira izven kraja stalnega prebivališča, vsaj ena tretjina pa je nastanitev prisiljena iskati na trgu, kjer pa so nepremičninske cene v zadnjem letu skokovito narasle.

Ob tem je izpostavil, da študenti večino stroškov bivanja financirajo sami s stanarino, gradnje in obnove pa z dodatno koncesijsko dajatvijo iz študentskega dela. "Brez dodatnih in namenskih proračunskih sredstev se bo stanje še poslabšalo. S tem pa bo omejena pravica do izobraževanja, saj bodo lahko študirali samo še premožni," je opozoril Peran.

Po besedah predsednice Dijaške organizacije Slovenija Lucije Karnelutti ne gre pozabiti na mlade, ki se zaposlijo že po srednji šoli, a so zaradi neugodnih razmer na nepremičninskem trgu mnogokrat primorani ostati pri starših.

Mladinske organizacije so na vlado zato naslovile že več pozivov, a z odzivom niso zadovoljne. Kot so pojasnili, je kabinet predsednika vlade njihov dopis namreč predal v reševanje ministrstvu za okolje in prostor, kar po njihovi oceni pomeni "le prelaganje odgovornosti in ne rešuje ničesar".

Od vlade sicer med drugim zahtevajo več proračunskih sredstev za reševanje stanovanjske problematike, večje zadolževanje stanovanjskih skladov za naložbe, povečanje fonda javnih stanovanj, gradnjo javnih študentskih domov ter regulacijo in omejevanje oddajanja stanovanj prek spletnih platform.