Obtožbe o nezakoniti prerazporeditvi denarja iz proračunske rezerve za nakup stavbe poleg nekdanje pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan namreč bremenijo tudi finančno ministrstvo in kabinet premierja.

Vsi tisti, ki jih vsebina revizijskega poročila najbolj obremenjuje, povedo isto: da poročila ne poznajo, saj pri pripravi poročila niso imeli možnosti sodelovati. Revizorka namreč številnim ni poslala osnutka poročila in ni čakala na pripombe preiskovanih. Da je bilo tako tudi v njenem primeru, je za TV Slovenija potrdila tudi nekdanja ministrica Švarc Pipan.

V kabinetu predsednika vlade so zapisali, da odločno zavračajo, da bi bil premier vključen v postopek nakupa. Dodajajo, da je bila avtorica revizije ves čas seznanjena s postopkom nakupa in da se ni z ničimer odzvala, da bi zavarovala javni interes.

Sorodna novica Obremenilno poročilo o stavbi na Litijski cesti. Dominika Švarc Pipan: Nisem bila kontaktirana.

Podobno z ministrstva za finance. Zapisali so, da jih revizorka ni pozvala, naj se opredelijo do trditev v revizijskem poročilu, kot to velevajo pravila in standardi revizijske stroke. Obenem kot neobičajno označijo tudi to, da je poročilo pripravila oseba, za katero je izpostavljen dvom o konfliktu interesa. Tu imajo v mislih avtorico poročila, revizorko Suzano Hötzl, ki je na ministrstvo prišla s finančne uprave, podobno kot pred njo Simon Starček in Uroš Gojkovič.

Ostro zavračajo tudi očitke iz revizijskega poročila o nezakoniti prerazporeditvi finančnih sredstev in dodajajo, da je ta ocena v pristojnosti organov pregona in sodišč. Kot so zapisali, ravnajo enako v vseh primerih, ko je potrebna prerazporeditev sredstev, je poročal novinar Rok Šuligoj.

Iz odredbe okrožnega sodišča izhaja, da je bila večina ključne dokumentacije ponarejena

Na TV Slovenija pa so pridobili tudi odredbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, iz katere je razvidno, da je bila večina ključne dokumentacije za nakup stavbe na Litijski ponarejena.

Novinar Nejc Furlan je navedel nekaj ključnih poudarkov odredbe. Odredba za preiskavo hišnih, poslovnih in drugih prostorov navaja, da so Uroš Gojkovič, Simon Starček in še drugi neugotovljeni storilci osumljeni zlorabe položaja pri pridobivanju protipravne premoženjske koristi. Osumljeni so tudi povzročanja premoženjske škode.

Vežnaver je sicer na spletnem portalu Bolha.com že leta 2022 neuspešno prodajal stavbo za ceno 4 milijone 350 tisoč evrov. Zaradi tega se sklepa, da tudi konec leta 2023 tržna vrednost stavbe ne presega tega zneska.

Odredba tudi ugotavlja, da so v poslovni stavbi poškodovani notranji opaži, zastekljene površine, atrij in pritličje stavbe. Cenilec Anton Rigler zato pravi, da je to edini stavek v investicijskem programu, ki govori o poškodbah na stavbi. Dejansko stanje pa, da je še slabše.

Gojkovič in Starček naj bi tako izrabila svojo moč in s tem pomagala Sebastjanu Vežnaverju. Ob tem pa sta oškodovala ministrstvo za pravosodje oziroma državo. Pri tem dokument sumi na sistemsko korupcijo, saj so osumljeni izkoristili ministrstvo za dosego lastnih ciljev.

Cenilec Anton Rigler naj bi po navodilu Vežnaverja izdelal poročilo o "oceni vrednosti nepremičninskih pravic za objekt na Litijski". Ob tem je navedel, da neto tlorisna površina znaša dobrih 4600 kvadratnih metrov. Namenoma pa naj bi izpustil podatek, da znaša uporabna površina zgolj dobrih 2761 kvadratnih metrov.

Direktorica družbe Biro Malinger Tina Malinger pa je po navodilu Vežnaverja celo izdelala energetsko izkaznico za stavbo na Litijski s ponarejenimi podatki o dovodu energije za delovanje stavbe. Nepremičnina tako izkazuje še dovoljenih 90 kilovatov energije za kvadratni meter letno, čeprav je stavba povsem poškodovana. Zgornja meja za energetsko učinkovitost v javnem sektorju je sicer 100 kilovatov na kvadratni meter letno.

Hötzl zapisala, da brez njenega dovoljenja poročilo ne sme v javnost

Zakaj končna različica revizijskega poročila še ni javno dostopna? Kot je neuradno izvedel Šuligoj, težavo predstavlja to, da je revizorka Suzana Hötzl zapisala, da končnega poročila brez njenega dovoljenja ne smejo posredovati javnosti. Na TV Slovenija so se z njo pogovarjali, a dodatnih vsebinskih pojasnil glede revizijskega poročila ni želela dati. Potrdila je le, da je na 14-dnevnem dopustu.

Zato morajo na ministrstvu, to je ministrica Andreja Katič neuradno že naročila, revizijsko poročilo spremeniti v dokument javnega značaja, za kar računajo, da se bo zgodilo v prihodnjih dneh. Kar nekaj težav pa imajo na ministrstvu, neuradno, tudi z zaposlenimi, saj se nekateri ob opravljanju svojega dela na ministrstvu tako ali drugače s svojimi imeni in priimki znajdejo v medijskem poročanju, zato od ministrice zahtevajo zaščito s pravnim načelom domneve nedolžnosti, je dodal Šuligoj.