V državnem zboru se trenutno še vedno nadaljuje saga zamenjave predsednika parlamenta Igorja Zorčiča. Potem ko so mu vodje koalicijskih poslanskih skupin minuli teden pokazali seznam 47 poslanskih podpisov, ki naj bi dokazoval, da imajo dovolj glasov za njegovo razrešitev, a se je pozneje izkazalo, da so si nekateri podpisani njegov namen interpretirali drugače, so dan zatem vendarle vložili predlog za njegovo razrešitev.

Ob poudarjanju tega, da želijo čim prej končati zgodbo zamenjave prvega med poslanci, pa so nato poskrbeli za novo presenečenje na kolegiju predsednika državnega zbora, kjer so glasovali proti temu, da bi poslanci o Zorčičevi razrešitvi glasovali že na izredni seji v sredo. "Zdaj ni točno jasno, kaj naj s to zahtevo pravzaprav počnemo, oziroma kdaj bo prišla na dnevni red," je odločitev predstavnikov koalicijskih partneric, SNS-a in DeSUS-a, komentiral Zorčič. Medtem iz opozicijskih vrst že prihajajo zaključki, da se razlog za odlašanje koalicije skriva v tem, da za razrešitev Zorčiča preprosto nimajo dovolj glasov.

K napetim razmeram v hramu demokracije trenutno prispeva tudi dogajanje okoli prerazporeditve mest v delovnih mestih državnega zbora. Pretekli teden se je odvila tretja etapa razreševanja tega vprašanja, a tudi tokrat neuspešno. Odločitev o tem, da štirje nepovezani poslanci nimajo pravice sodelovati v delu zakonodajnega postopka, ker da je to kršenje ustave, parlamentarne prakse in poslovnika DZ-ja, so koalicijske stranke ob pomoči SNS-a, DeSUS-a in poslanca italijanske narodne skupnosti Feliceja Žiže prvič sprejele sredi aprila. Potezo zadnjih treh so opozicijski vodje med drugim označili z besedami, da so "tokrat šli predaleč, saj sesuvajo demokracijo, DZ in omogočajo aktualni vladi, da škoduje državi". Ostro pa so se odzvali tudi na potezo manjšinskih poslancev, da sta se podpisala na seznam 47 poslancev za Zorčičevo razrešitev. Vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec je ob tem dejal, da manjšinska poslanca "aktivno pomagata pri rušenju predsednika DZ-ja", kar je po njegovih navedbah precedens, ki nima primere v slovenski parlamentarni zgodovini.

O tem in drugem aktualnem dogajanju v državnem zboru, ki je v zadnjih tednih vzbudilo zanimanje javnosti, pa sta za MMC spregovorila tudi nekdanji predsednik državnega zbora Pavel Gantar in politolog Miro Haček.

Gantar: Če bi bila jasna večina, bi verjetno Zorčič že odstopil

"Očitno je, da niso prepričani, ali imajo 46 glasov, v nasprotnem primeru bi šli takoj na glasovanje. Tako je, kot bi rekla Ljudmila Novak, in sicer, da je treba znati šteti in seštevati," razlog za odlašanje s končnim glasovanjem o razrešitvi Igorja Zorčiča s strani koalicijskih poslancev vidi Pavel Gantar. Odločitev, da Zorčič s funkcije ne odstopi sam, pa v okoliščinah, ko parlamentarne večine nima niti opozicija niti koalicija, ocenjuje kot njegovo odgovorno ravnanje "v smislu, da s tem, ko ne odstopi, parlament ni obglavljen". "Ker to bi lahko pomenilo krizo, da bi imeli odstopljenega predsednika in neizvoljenega novega predsednika. Če bi bila jasna večina, bi verjetno Zorčič že odstopil. Ker je pač ni, pa je najbrž prav, da ne postavlja pod tveganje tega, da bi bil parlament nekaj časa brez predsednika državnega zbora," izpostavlja Gantar.

Situacijo, v kateri je nepovezanim poslancem onemogočeno delo v delovnih telesih državnega zbora, ocenjuje kot "kršitev ustavnopravnega položaja poslancev", saj poslanci večino zakonodajnega dela opravijo prav v parlamentarnih odborih in komisijah.

"Morebiti za ta mesta trgujejo tudi z odstopom Zorčiča, koalicija ima namreč resen problem, ker če bi pravično porazdelili mesta v delovnih telesih, v marsikaterem od njih ne bi imeli več večine, s tem pa bi postavili pod vprašaj nekatere njihove zakonodajne projekte. Zadeva je resnično komplicirana, imamo viseči parlament, kot se temu reče."

Politolog Miro Haček s Fakultete za družbene vede pa trenutno situacijo glede razdelitve mest v delovnih telesih opiše kot "nemogočo", a hkrati poudarja, da pa sicer ni nezakonita, hkrati pa tudi ni najbolj legitmna.

"Za prihodnost slovenskega parlamentarizma ne bi bilo dobro, če bi vladajoča koalicija vsilila neko svojo odločitev, prav tako ne bi bilo dobro, če bi to storile opozicijske stranke skupaj z nepovezanimi poslanci. Upam na neki dogovor, ker smo v situaciji, ko poslovnik državnega zbora ni kršen, hkrati pa smo prekinili s 30-letno tradicijo oz. parlamentarno prakso, po kateri še noben nepovezani poslanec ni bil izločen iz odločanja na delovnih telesih." Onemogočanja dela nepovezanim poslancem pa Haček ne ocenjuje kot kršitev ustave. V tem primeru bi bil namreč tudi poslovnik državnega zbora, v katerem je zapisano, da skupina nepovezanih poslancev lahko pridobi sedeže v delovnih telesih in lahko soodloča v njih, v nasprotju z ustavo in bi ga bilo treba že zdavnaj izpodbijati pred ustavnim sodiščem: "Tako pa sta v preteklosti zanj ob sprejemanju brez težav glasovali tako takratna pozicija kot opozicija, nobenemu se ni zdelo kar koli sporno. Zdaj pa smo prišli v situacijo, ko smo na neki način dosegli takšno stopnjo polarizacije, da postanejo že besedice, kot je ‘lahko’, v poslovniku sporne."

Haček: Poslanca narodnih manjšin imata popolnoma enak položaj kot preostalih 88 poslancev

O potezi poslanca italijanske narodne skupnosti Feliceja Žiže, ki je koaliciji pomagal pri vzpostavitvi situacije glede nerazdelitve mest nepovezanim poslancem, čeprav je pred dnevi v pogovoru za Večer dejal, da se s poslancem madžarske narodne skupnosti Ferencem Horvathom zavzemata za ravno obratno, in sicer, da bi nepovezani poslanci dobili mesta, ki jim pripadajo, je Gantar dejal, da "tukaj gre za vprašanje njune vesti, odgovornosti". "Dejstvo je, da imata kot poslanca popolnoma iste pristojnosti kot vsi drugi. Ali se držita nekega nenapisanega pravila, da bi rekel, da nista jeziček na tehnici ali ne, je njuno politično in etično vprašanje, sicer pa imata polne pristojnosti, da storita tako ali drugače."

Podobno meni tudi Miro Haček. "Poslanca obeh narodnosti imata popolnoma enak položaj, kot je položaj preostalih 88 poslancev. Lahko soodločata na popolnoma enak način kot vsi drugi, imata pa dodaten mehanizem pozitivne diskriminacije, ki ga drugi nimajo, to je veto na vse odločitve, ki se kakor koli dotikajo ene ali druge narodne skupnosti," pojasnjuje.

Iz tega vidika se mu zato ne zdi problematično, da dajeta svoj glas pri "vsakdanjih odločitvah" o tem, ali bodo nepovezani poslanci dobili sedeže v parlamentarnih odborih in komisijah. "To ni ta raven odločanja, da bi šlo res za neke ključne odločitve v državi. Doslej je bila parlamentarna praksa, da pri najpomembnejših določitvah, kot so imenovanja predsednika vlade, glasovanje o zaupnici oz. nezaupnici ali kaj podobnega, ti poslanci niso bili jeziček na tehtnici. Edina izjema se je zgodila leta 1996," razlaga Haček. Hkrati pa dodaja, da sta se poslanca narodnih manjših zaradi razporejenosti razmerij moči v državnem zboru vendarle znašla v nesrečnem položaju, ko sta postala tudi jeziček na tehtnici, kar je po njegovem mnenju "očitno, da ne želita biti". "Na njiju se izvajajo tudi pritiski, tako z leve kot desne strani in ju potiskajo v neko politično situacijo, v osnovi pa poslanca narodnih manjšin v Sloveniji še nikoli nista bila politično obarvana, niti takrat ne, ko sta glasovala za Janeza Drnovška in njegovo mandatarstvo," še dodaja Haček.