Velika sobota, ki je del velikonočnega tridnevja, je v Katoliški cerkvi dan celodnevnega čaščenja Jezusa v grobu, kamor so ga simbolično prenesli na veliki petek, zato po navadi verniki na ta dan obiskujejo njegov grob, postavljen v cerkvah. Zgodaj zjutraj duhovniki blagoslovijo velikonočni ogenj in vodo, s katerima nato verniki pokadijo in pokropijo domove.

Na veliko soboto čez dan potekajo blagoslovi velikonočnih jedi, med katerimi so najpogostejši kruh, pirhi, šunka in hren. Vsaka od jedi ima svojo simboliko. Kruh simbolizira božjo dobroto in človekovo delo, meso Jezusovo telo, pirhi Jezusove rane, hren pa žeblje.

Evangeličani na veliko soboto zakurijo velikonočni ogenj. Prav tako pripravijo jedi za nedeljski velikonočni zajtrk, vendar jih ne blagoslavljajo. Bogoslužja ob sobotah nimajo.

Sorodna novica Na križevem potu križ skupaj nosili Rusinja in Ukrajinka

Zvečer velikonočne vigilije

V katoliških cerkvah bodo zvečer potekale velikonočne vigilije. Škofje in duhovniki bodo katehumenom, ki so se pripravljali na zakramente, podeljevali krst, obhajilo in birmo. Jezusovo vstajenje od mrtvih oziroma veliko noč pa bodo oznanile slovesne aleluje. V Jezusovem času se je namreč dan začel s sončnim zahodom prejšnjega dne, torej se je nedelja, velika noč, začela že v soboto zvečer.

Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je vigilijo daroval ob 20. uri v ljubljanski stolnici, mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl pa uro prej v mariborski stolnici. Papež Frančišek je velikonočno vigilijo daroval v vatikanski baziliki sv. Petra ob 19.30.

Slovenski škofje v velikonočnem voščilu: Velikonočno jutro je glede prihodnosti človeštva prelomnica

Velikonočno jutro je glede prihodnosti človeštva prelomnica in začetek novega stanja, so slovenski škofje zapisali v velikonočnem voščilu. Jezus je po njihovih besedah vstal, da bi sam živel v nas in da bi bili božjega življenja deležni tudi mi. Slednje pa se bo v polnosti udejanjilo v večnosti, so dodali.

Po njihovih navedbah je vprašanje upanja še posebej na mestu v letošnjem času priprave na veliko noč, ki je zaznamovan z zlom vojne v Ukrajini in z vsemi posledicami, ki jih vojna prinaša za njene državljane, za Evropo in za ves svet.

Kot so med drugim zapisali, vera v vstajenje in večno življenje, ki jo krepi velikonočno upanje, temelji na zgodovinskem dejstvu Kristusovega trpljenja in vstajenja od mrtvih. Gotovost, da bomo deležni neminljivega življenja, ne izhaja iz človeškega dognanja, ampak iz božje obljube, so poudarili. Pri tem so opomnili, da smrt nima zadnje besede.

Duhovnike, redovnice in redovnike ter vse kristjane vabijo, da ob spoznanju lastne krhkosti in ob soočenju z rušenjem lažne gotovosti gradijo krščansko skupnost in svet na zanesljivem temelju upanja, ki je vstali Kristus. Ob koncu so zaželeli veselo veliko noč.