Uprava za varno hrano je od vključno leta 2013 do vključno lani opravila skupno 721 inšpekcijskih pregledov in pri tem ugotovila 117 kršitev. Med njimi so neustrezna označba, zavajajoča oznaka, neveljaven certifikat, neažuren certifikat, neskladna spletna prodaja in prodaja ekoloških živil v necertificiranem obratu. Prihaja tudi do tega, da certifikata ali potrdila o skladnosti ni mogoče dobiti na mestu prodaje, v nekaterih primerih pa zavezanec sploh ni vključen v nadzor.

Glede zaščitene označbe porekla so lani ob 14 izvedenih pregledih ugotovili šest kršitev. Leto pred tem sta bila neustrezna dva od pregledanih 25 primerov, do konca letošnjega julija pa so ob 16 izvedenih pregledih ugotovili štiri kršitve. Pri zaščiteni geografski označbi so lani ob 37 izvedenih pregledih ugotovili sedem kršitev. Leto pred tem je bilo pregledov 12 in kršitev pet, do konca letošnjega julija pa štirje pregledi in ena kršitev.

Manj kršitev pri zajamčeni tradicionalni posebnosti
Inšpekcijski pregled certifikatov zajamčene tradicionalne posebnosti je bil lani eden, predlani pa štirje. Predlani je inšpektorat ugotovil eno kršitev. Brez pregledov uprave za varno hrano je bilo lani področje višje kakovosti, predlani pa so ugotovili kršitev v enem od dveh pregledanih primerov. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta so izvedli en pregled, ki ni pokazal nepravilnosti.

Glede integrirane pridelave od začetka leta 2016 niso ugotovili kršitev, glede ekološke pa je na nepravilnosti lani pokazalo 24 od stotih pregledov. Leto pred tem je bilo takšnih 13 od 64, letos pa dva od 45 pregledov.

Štiri sheme kakovosti živil
Slovenija ima štiri sheme kakovosti za zaščito kmetijskih pridelkov in živil. Sheme kakovosti, opredeljene z evropsko zakonodajo, omogočajo zaščito kmetijskih pridelkov in živil na trgu EU-ja, nacionalna shema kakovosti pa na podlagi nacionalne zakonodaje samo na območju Slovenije.

Zaščita kmetijskega pridelka ali živila pomeni, da so zaščiteni tako ime določenega kmetijskega pridelka ali živila kot tudi način proizvodnje in receptura. Prvo fazo predstavlja zaščita imena, nujno pa je tudi dokazilo o pristnosti proizvoda oziroma certifikat, zaradi česar se morajo proizvajalci vsako leto certificirati.

Certificiranje pomeni, da z neodvisnim pregledom organizacija pri posameznem proizvajalcu preverja upoštevanje vseh pravil proizvodnje in druge pogoje, ki so jasno opredeljeni v zaščiti. V Sloveniji je za to pristojno ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano oziroma njegova uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Certificirani proizvodi imajo na embalaži nacionalni zaščitni znak ali znak EU-ja, lahko pa tudi oba. Evropske sheme kakovosti so zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba in zajamčena tradicionalna posebnost, nacionalna shema kakovosti pa je višja kakovost. Poleg tega imajo lahko živila tudi oznako ekološke ali integrirane pridelave.