Rezultati študije o konceptih integracije romskih naselij v Sloveniji so pokazali, da se povečuje delež Romov, ki živijo razpršeno ali v mešanih družinah, vendar pa jih večina (80 odstotkov) še vedno živi v romskih naseljih. Slabe bivalne razmere so ena izmed glavnih razvojnih ovir pri vključevanju te skupine v slovensko družbo, so sporočili iz urada predsednika republike.

Pogovori pri predsedniku Pahorju so se nadaljevali v povezavi s konkretnimi rešitvami in predstavitvijo usmeritev, ki bi pripeljale k sobivanju in urejenim bivanjskim razmeram za Rome. Kot je po pogovoru v izjavi za javnost dejala predsednica Sveta romske skupnosti Janja Rošer, je prav, da se romska problematika rešuje po področjih, korak za korakom, prvi pa je legalizacija vseh romskih naselij v državi.

Ker je legalizacija romskih naselij nujna, je najprej treba najti način, kako to urediti, ob tem pa so romski predstavniki opozorili, da je nujno v proces reševanja tega vprašanja vključiti tudi njih.

Vzpostavitev tudi socialne in družbene infrastrukture
"Izhod iz začaranega kroga je vzpostavitev socialne in družbene infrastrukture, in ne samo komunalne," je prepričan predsednik Foruma romskih svetnikov Darko Rudaš. Po njegovih besedah so to tisti elementi, ki Romom omogočajo, da dobijo izobrazbo in se enakopravno vključijo na trg delovne sile.

Romi so predsedniku republike izrazili tudi obžalovanje v povezavi z morebitnim zmanjšanjem proračuna v okviru rebalansa za romske dejavnosti v občinah, kjer živijo Romi. "To bo zelo slabo vplivalo na prijavljanje teh občin na razne razpise," je poudarila Dušica Balažek iz Zveze Romov Dolenjska.