Legendarna stavka pet tisoč delavcev Litostroja leta 1987 pod vodstvom Franceta Tomšiča je eden ključnih mejnikov slovenske demokratizacije. Na njej so izrekli nezaupnico nekdanjemu enopartijskemu sistemu in sprejeli sklepa o ustanovitvi prvih neodvisnih sindikatov in iniciativnega odbora Socialdemokratske zveze Slovenije.

Spontani delavski upor v Gorenju
Novost v stavkovnem gibanju je bil spontan delavski upor v paradnem izvoznem konju Gorenju leta 2009. Delavci so ustavili proizvodnjo zaradi suma, da so jih pri večmilijonski državni subvenciji za polni delovni čas ogoljufali, nezaupnico so izrekli tudi sindikatu.

V vandalizem brez primere so se leta 2010 sprevrgli študentski in dijaški protesti proti zakonu o malem delu in ukinitvi brezplačne malice za dijake. Nekateri razgreteži so se z granitnimi kockami in celo dimnimi bombami spravili nad parlament.

V javnem sektorju je najbolj zavrelo pred štirimi leti. Proti varčevalnim ukrepom druge Janševe vlade in krčenju socialne države je stavkalo več kot sto tisoč javnih uslužbencev, več tisoč jih je protestiralo na ulicah. Večina šol in vrtcev je zaprla vrata, v zdravstvu in na upravnih enotah so delali počasneje, stavko so podprli tudi sindikati v gospodarstvu.

Policisti razburili premierja Cerarja
Na vrhuncu begunske krize se je s shodom pred vlado lani novembra začela večmesečna stavka kadrovsko podhranjenih in slabo opremljenih policistov. Stavka je povzročila večmilijonski izpad v državni blagajni, ker policisti niso izrekali glob, nanjo pa se je presenetljivo ostro odzval prvi med ministri Miro Cerar. Policijska stavka po več kot pol leta še traja in postaja ena najdaljših stavk na Slovenskem.