Na veliko noč je Jezus tretji dan po križanju vstal od mrtvih. Kristjani verujejo, da je Jezus Kristus s svojim trpljenjem, smrtjo in vstajenjem odrešil ljudi brezupnega položaja v zemeljskem življenju in jim odprl pot v večno življenje.

Velika noč je del velikega tedna in zaključek velikonočnega tridnevja, ki se začne na veliki četrtek. Takrat je po verovanju Jezus na zadnji večerji posvetil kruh in vino, ki simbolizirata njegovo telo in kri, ter s tem uvedel obred evharistije, osrednjega dogodka vsake svete maše. Na veliki petek se kristjani spominjajo Jezusovega trpljenja in smrti na križu, veliko soboto pa preživijo z mislijo na svojega odrešenika v Božjem grobu, pripravljajo tradicionalne velikonočne jedi in blagoslavljajo domove.

Praznik katoličani praznujejo prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni, zaradi uporabe različnih standardov pa je to le občasno na isti dan za vse kristjane. Letos večina kristjanov po svetu ta praznik praznuje na isti dan: katoličani, evangeličani, pa tudi tisti pravoslavci, ki sicer uporabljajo julijanski koledar. V naslednjih 10 letih bo velika noč na isti dan še leta 2014 in 2017.

Konec 40-dnevnega posta
Z veliko nočjo se konča tudi postni čas, na veliko soboto blagoslovljene jedi pa pristanejo na mizi velikonočnega zajtrka. Vsaka izmed teh značilnih jedi ima svoj simbolen pomen. Kruh je znamenje Božje dobrote in človekovega dela. Kot znamenje življenja nas spominja na Kristusove besede o zrnu, ki mora v zemlji umreti, da lahko obrodi sad, to zrno pa je Kristus, ki je moral skozi trpljenje in smrt, so še zapisali pri Slovenski škofovski konferenci.

Meso oziroma šunka predstavlja podobo Jezusa kot velikonočno jagnje, darovano za grehe ljudi. Rdeče pirhe k blagoslovu prinesejo kot simbol za pet Jezusovih ran oziroma kapelj krvi, hkrati pa so podoba groba in simbol vstajenja. Jajčna lupina je podoba skal, ki so zapirale Kristusov grob. Za veliko noč se uživa tudi hren. Hren prestavlja tri žeblje, s katerimi so Jezusa pribili na križ.

Stres: Mir vam bodi
"Jezusova zmaga nad zlom je in ostaja središče, ki nam zagotavlja premoč dobrega nad zlom, zmago ljubezni nad sovraštvom in življenja nad smrtjo," to je po besedah ljubljanskega nadškofa metropolita Antona Stresa veselo sporočilo velike noči, ki ga je ponovil tudi zbranim v ljubljanski stolnici. Zaradi Jezusove velikonočne zmage nad zlim smemo, kot ¸je dejal, tudi sredi vseh bolezni in naravnih nesreč, vojn in mirnega sožitja gojiti trdno upanje.

"Kakor je po evangeljski pripovedi ves svet na veliki petek pokrila tema, tudi nas velikokrat prevzame žalost in malodušje. So obdobja - in verjetno je takšno tudi sedanje - ko je nevarnost nevere, malosrčnosti in zbeganosti posebno velika. Toda svetloba velikonočnega jutra preganja zlobo in temo. Jezus Kristus živi in zagotavlja zmago dobrega nad zlim, Božje ljubezni nad človeško zlobo in življenja nad smrtjo," je dejal.
Turnšek: Smrt ni več gospodar življenja
Mariborski nadškof Marjan Turnšek pa je pri velikonočni maši v mariborski stolnici dejal, da kristjani v pastoralnem letu krščanske dobrodelnosti in solidarnosti ter evropskem letu prostovoljstva še z večjo zavzetostjo prenašajo vstajenjsko upanje tja, kjer bližnji doživljajo pomanjkanje osnovnih dobrin.
"V osebne, zakonske, družinske in družbene odnose smo poklicani vnašati vstajenjsko logiko. Morda še premalo verjamemo, da je tudi politične, gospodarske in druge javne zadeve mogoče urejati na temelju ljubezni do drugega, ker bodo sicer dolgoročno pripeljale do poloma družbe," je dejal.
V svoji velikonočni poslanici pa je poudaril, da po Kristusovem vstajenju "vse, prav vse" dobi dokončni smisel. Smrt je premagana, ni več zadnji gospodar življenja, saj Jezus odpre novo življenje v nebesih.
Takšnega prerojenja pa smo potrebni vsi mi, cerkvena občestva in država, izkoriščani in ubogi enako kot srečni in zdravi, je zapisal Turnšek. Sporočilo velike noči je po njegovem preprosto: "Samo človek, ki pozablja nase zato, da bi v ljubezni prednostno poskrbel za bolj potrebne, kot je sam, lahko prinese prave rešitve na vseh področjih."
Erniša: Veselje, upanje, življenje
Da velika noč in vstali Kristus kristjane vabita, da skozi ta svet ne gredo s sklonjeno glavo, ampak z jasnim ciljem, pa je zbranim pri velikonočnem bogoslužju v Moravskih Toplicah dejal evangeličanski škof Geza Erniša. Kot pravi, se na tej poti ne izogibajo sočloveka, ne zapirajo med štiri stene, ampak se s svojim načinom življenja trudijo ustvarjati nove, lepše, boljše medčloveške odnose. "Ti so nam danes potrebni bolj kot kdaj koli prej," je poudaril.
V svoji velikonočni poslanici je poudaril Jezusove besede "Jaz živim, tudi vi boste živeli". Vendar te besede ne pomenijo, naj čakamo, da nas življenje ljubi - mi moramo ljubiti življenje in z njim sočloveka, je zapisal Erniša. Jezusovo vstajenje namreč ne vodi le v nebesa, temveč tudi v Galilejo, v vsakdanje življenje, lajša nam strah in množi upanje, da bomo lahko uresničevali našo človečnost, je sklenil evangeličanski škof.